To je bila, smo izvedeli, tudi najnižja sprejemljiva cena za prodajalki, Abanko in NLB. A nekateri se še vedno čudijo, kje bo Mrvar našel toliko sinergij, da bo upravičil tolikšno kupnino. Mrvar te številke ne komentira - komentirati je ni želel niti Uroš Vejnovič, kije v Abanki vodil postopek prodaje (h kateremu, spomnimo, so zainteresirani kupci imeli precej pripomb). Zagotavlja pa, da bo v 30 delovnih dneh kupnino plačal. »Finančno konstrukcijo sem imel sestavljeno že na drugi dražbi delnic, ki ni bila uspešna. Del bom financiral s premoženjem, ki ga lahko takoj prodam, del z denarjem, ki ga že imam, del pa s posojilom,« pravi. Včerajšnje dražbe za prodajo 51,2-odstotnega deleža MKZ so se udeležili trije dražitelji. Poleg litovske založbe Alma Littera - ta kljub neuspehu zagotavlja, da bodo Slovenijo še spremljali - so se po neuradnih, a zanesljivih podatkih dražbe udeležili dražitelji madžarske založniške hiše Mozaik. Madžari neuspeha na dražbi niso komentirali. V ponedeljek bo priglasil koncentracijo pri agenciji za varstvo konkurence, če bo dobil zeleno luč, bo objavil tudi ponudbo za prevzem vseh delnic. MKZ ima 579 malih delničarjev - četrtina delnic je v lasti zaposlenih, nekdanjih zaposlenih in upokojencev. Tem bo v prevzemni ponudbi omogočen izstop po enaki ceni kot Abanki in NLB, ki sta bili zastavni upnici delnic Zvona Dva Holdinga v stečaju. Imajo Učila likvidnostne težave ali le »drugačne prioritete«? Oglasil se nam je tudi mali poslovni partner Učil (razkriti se ni želel), ki pravi, da so mu v Učilih dolžni »nekaj sto evrov«, in opozoril, da imajo morda likvidnostne težave. »Nimamo,« zatrjuje Mrvar. »V nekaterih družbah se s financami ukvarjajo vsak dan, pri nas se manj. Bomo vzeli kakšnega iz finančne službe MKZ na Učila, nas je malo.« Učila imajo manj kot deset zaposlenih. MKZ ima več kot tisoč zaposlenih, od tega je približno 20 odstotkov »zaščitena kategorija« . Sije obul prevelike čevlje? Do zdaj so upravljali manjšo mrežo knjigarn, so pa navzoči na velikem številu prodajnih mest. »Verjamem, da imamo dovolj znanja, da MKZ naredimo spet dobičkonosno, ter da imajo dovolj tega tudi zaposleni v MKZ, ki so zdaj nekaj let delali v negotovosti, brez stabilnega lastnika.« David s finančno fračo nad založniškega Goljata Skupina MKZ je lani po neuradnih podatkih ustvarila 80 milijonov evrov prihodkov (dela še na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in Makedoniji), v Sloveniji pa ustvari okoli 30 milijonov evrov prihodkov. Posel se v zadnjih letih krči, najhujše poslovne težave ima MKZ na Hrvaškem, kjer ima podjetje Mozaik knjiga. Učila International drugače od MKZ rastejo, v Sloveniji imajo štirikrat manj prihodkov. Učila International imajo po podatkih iz leta 2012 dobrih šest milijonov evrov sredstev, večinoma gre za kratkoročne naložbe ter poslovne terjatve in zaloge. Med viri sredstev pa imajo po podatkih iz leta 2012 3,5 milijona evrov poslovnih in pol milijona evrov finančnih obveznosti. MKZ ima po podatkih iz leta 2012 55 milijonov evrov dolgoročnih in 20 milijonov evrov kratkoročnih sredstev. Pomembno je, po kakšnih vrednostih so vodene nepremičnine MKZ in alibo potrebno prevrednotenje (navzgor ali navzdol). Med viri sredstev je 12 milijonov evrov dolgoročnih in 9,5 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti ter 8,6 milijona evrov obveznosti do dobaviteljev. Kakšen je Mrvar jev načrt za poslovno oživitev MKZ »MKZ bo precej bolje upravljan. Malo se bomo morali tudi 'prešteti', za vse najti optimalno delovno mesto. Drugače bo predvsem zato, ker upravljam svoj denar,« pravi Mrvar. Kaj še? Peter Tomšič ne bo več dolgo šef. »Prihodnji teden bom začel pogovore za nove vodilne,« pravi Mrvar. Prav tako se bo najprej lotil odprodaje nepotrebnega premoženja MKZ, denimo počitniških zmogljivosti (največja je v Fiesi). »Prodajalne ostajajo, te so vitalni del vsakega založnika. Ni pa nujno, da ostanemo lastniki vseh. Da ne govorim o teh, ki so že zaprte in se le prašijo. Ogorčeni smo tudi nad zadnjimi potezami vodstva na Hrvaškem (MKZ se, kot smo razkrili včeraj, povezuje v »knjigotrško megamrežo«, več na www.finance.si/8800251, op. a.), spirala slabega poslovanja seje lani nadaljevala,« pravi Mrvar. Del prihodkov bo Mrvar lahko dobil tudi z zdaj že drugim logističnim centrom v poslovni coni na Brnčičevi v Črnučah. Pred časom je namreč kupil tudi Gorenjev center. Kakšna je sploh ekonomika slovenskega založništva? »Odvisno od tega, za kakšen tip založništva se odločiš. Mi smo se za komercialno založništvo, ker menim, da je dolgoročno to bolje,« pravi Mrvar. »Ljudem je treba dati več, kot pričakujejo. Zato smo šli tudi na mehke platnice, začeli prodajati knjige v diskontih, da smo jih spet približali ljudem. Kar seje pred krizo lahko prodajalo po 30 evrov, se zdaj po deset. Sicer pa se otroška literatura izdaja v nakladi okoli tisoč izvodov, komercialno leposlovje pa med dva in tri tisoč izvodov. To se potem lahko proda v približno dveh letih,« pravi Mrvar. Učila so lani prodala okoli milijon knjig, podobno kot MKZ . »Tudi v MKZ je več kot 80 odstotkov izdaj komercialne narave. Preostale - in te se problematizirajo - so odvisne od državnih subvencij, razlaga sogovornik. Od približno 300 naslovov, kolikor jih Učila izdajo na leto, subvencijo dobijo za dva do tri. »Vrhunskih slovenskih avtorjev ne boste slišali jamrati.« Učila so lani prodala približno milijon knjig, podobno kot MKZ.

Medij: Finance
Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 11. 04. 2014 
Stran: 4