Dnevnik, 25.02.2014
Prehrambna industrija Srbi nad Perutnino Ptuj Srbski Topiko, eno največjih hčerinskih družb Perutnine Ptuj, do nadaljnjega obvladujejo mali delničarji. Zaradi kršitve zakona o prevzemih je namreč Perutnina Ptuj ostala brez vseh glasovalnih pravic. Matjaž Polanič Perutnina Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je zaradi kršitve zakona o prevzemih ostala brez glasovalnih pravic v eni svojih največjih hčerinskih družb - srbskem Topiku. Skoraj pet let po začetku postopka nadzora jim je tamkajšnja komisija za vrednostne papirje vzela glasovalne pravice za njihov celotni 97- odstotni delež v družbi Perutnina Ptuj - Topiko.
Ta na letni ravni ustvari več kot 40 milijonov evrov oziroma okoli 15 odstotkov vseh prihodkov ptujske prehrambne skupine in zaposluje več kot 700 delavcev. Pred šestimi leti je namreč Perutnina Ptuj kupila večinski delež srbske mesnopredelovalne družbe in svoje lastništvo prek kasnejših dokapitalizacij in združitev več različnih podjetij povečala na več kot 97 odstotkov. Toda kljub preseganju prevzemnega praga so v Perutnini objavili le namero za prevzem, ne pa tudi obvezne prevzemne ponudbe. Za njih neugodno odločitev so v Perutnini Ptuj očitno že pričakovali. Sredi januarja so delnice Topika ponovno uvrstili na beograjsko borzo, včeraj popoldne pa objavili tudi namero za prevzem. Za delnico bodo morali po neuradnih informacijah ponuditi okoli 180 evrov oziroma slabih pol milijona evrov za celotni triodstotni delež. Sodeč po teh vrednotenjih bi bil torej Topiko vreden skoraj 20 milijonov evrov, pri čemer je imel v začetku lanskega leta kljub več dokapitalizacij am pol milijona evrov več dolgov kot premoženja. Topiko poleg tega že vrsto let posluje z visoko izgubo, zaradi česar ga je morala Perutnina v zadnjih letih tudi dokapitalizirati. V šestih letih od prevzema je Topiko skupno ustvaril okoli 18 milijonov evrov izgube, kar je le nekoliko več, kot je za družbo (skupaj z dokapitalizacij ami) odštela Perutnina Ptuj. Topiko je imel že v času nakupa blokirane račune in negativen kapital, banke pa so ga želele poslati v stečaj. Del kupnine so sicer srbski družini Šujica poravnali kar z nekaj manj kot tremi odstotki lastnih delnic. Odločitev srbskega regulatorja kapitalskega trga ne bi mogla priti v slabšem trenutku. V Perutnini Ptuj se ravno v teh dneh usklajujejo še o zadnjih podrobnostih reprograma posojil, v skladu z dogovorom z bankami pa dodatnih obveznosti ne smejo prevzemati. Več bankirjev nam je včeraj zatrdilo, da s postopki srbske komisije za vrednostne papirje niso bili seznanjeni. Tudi v letnih poročilih Perutnine Ptuj ti postopki niso nikjer omenjeni, čeprav jim je srbski regulator že leta 2009 vzel glasovalne pravice za manjši del delnic v Topiku. Kljub temu so v Perutnini Ptuj še v letnem poročilu za leto 2012 navedli, da je njihov delež upravljalskih pravic v tej hčerinski družbi identičen lastniškemu deležu. To vsekakor postavlja v neugodno luč tudi revizorje KPMG, ki na pomanjkljiva razkritja niso niti opozorili. So pa to denimo storili revizorji družbe Privredni Savetnik Revizija, ko so pregledovali letna poročila srbske hčerinske družbe. Tudi brez zadnjega zapleta je po navedbah naših virov vedno manj možnosti, da bi banke posojila Perutnini Ptuj podaljšale za šest let, kot si prizadeva uprava družbe. Poleg tega po navedbah naših virov v Perutnini Ptuj še vedno nimajo podpisanega dogovora o moratoriju za odplačilo glavnice posojil, ki se je iztekel konec lanskega leta. x
Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 25. 02. 2014
Stran: 9