Dnevnik, 15.05.2014

So v_Banki_Celje_prepozno_slabili_in_zavedli_delničarje_Banke So v Banki Celje prepozno slabili in zavedli delničarje? Tomaž Modic Mali delničarji Banke Celje se sprašujejo, ali jih niso prepozno seznanili z visokimi oslabitvami in jim preprečili pravočasno prodajo delnic. Revizor se namreč ni mogel prepričati, ali bi moral biti del oslabitev pri poznan že za leto 2012. Mali delničarji Banke Celje, ki jo bo reševala država in bi lahko zaradi tega ostali brez svojih delnic, od odgovornih zahtevajo odgovor na vprašanje, ali so jih morda prepozno seznanili s slabimi rezultati banke in jim s tem preprečili pravočasno prodajo očitno visoko tvegane naložbe.

Glavno težavo predstavlja dejstvo, da je revizijska družba Ernst & Young, ki je revidirala poslovno poročilo Banke Celje za leto 2013, nanj izdala mnenje s pridržkom. »Med revizijo nam ni uspelo pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov, da bi se prepričali o tem, ali bi moral biti del oslabitev v višini 207,8 milijona evrov (...) pripoznan že v preteklih letih,« so opozorili v Ernstu & Youngu. Preprosteje povedano, revizorji Ernsta & Younga niso mogli preveriti, ali so v Banki Celje za leto 2012 opravili dovolj oslabitev ali pa so jih raje skupaj z rekordno izgubo »prenesli« v leto 2013. Banka Celje je še v letu 2010, ko je bil njen posojilni portfelj težak 1,8 milijarde evrov, opravila le za 31 milijonov evrov oslabitev. Leto kasneje jih je bilo za dobrih 50 milijonov evrov, leta 2012 okoli 65 milijonov evrov, v kritičnem lanskem letu pa astronomskih 214 milijonov evrov. Za primerjavo, konec leta 2013 je imela banka za 1,26 milijarde evrov danih posojil. Pri drugih bankah, ki so oziroma bodo deležne pomoči države, je bil razkorak med oslabitvami v zadnjih dveh letih dosti nižji. Revizorji Ernsta & Younga so sploh prvič preverjali bilance Banke Celje, saj so to prej deset let počeli v družbi Pricewaterhouse Coopers (PWC). »Navedeno mnenje s pridržkom kaže na indice, da so bili računovodski izkazi (Banke Celje, op.p.) v preteklosti neresnični in smo bili mali delničarji zavedeni ter nismo mogli pravilno in pravočasno odreagirati in odprodati svoje naložbe. Prav tako je bila očitno zavedena tudi NLB kot večinska lastnica, ki je v lasti vseh nas davkoplačevalcev,« so včeraj opozorili v društvu malih delničarjev MDS pod vodstvom Rajka Stankoviča. V lastništvu Banke Celje je sicer obtičalo skoraj 700 malih delničarjev. V MDS se zaradi vsega tega sprašujejo, ali bo NLB, ki je največja, 41- odstotna delničarka Banke Celje in ima dostop do vseh informacij v banki, »vložila tožbo zoper revizorja, uprave in nadzorne svete, saj so vsi navedeni odgovorni za resnično prikazovanje računovodskih izkazov«. V NLB so se včeraj odgovoru na vprašanje izognili. »Kot lastnica Banke Celje svoje lastniške pravice uresničujemo prek organov upravljanja in ne prek medijev,« so povedali. x

 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 15. 05. 2014 
Stran: 7