Dnevnik, 26. 3. 2010
Primož Cirman Vesna Vukovič Ljubljana - Pred današnjo skupščino Luke Koper, ki bo odločala o poročilu o posebni reviziji spornih poslov nekdanje uprave pod vodstvom Roberta Časarja, je na vladi prišlo do novega zapleta. Še v sredo zvečer namreč na prečiščenem dnevnem redu seje vlade, ki gaje njen urad za komuniciranje poslal novinarjem, ni bilo odločanja o pooblastilu za glasovanje, ki ga vlada pred skupščino vsake družbe, v kateri ima lastniški delež država, podeljuje svojim predstavnikom. Omenjena točka je pot na dnevni red včerajšnje seje vlade našla šele včeraj dopoldne, pri čemer je po naših informacijah ni predlagal resorni minister za promet Patrick Vlačič. Da je bil dnevni red včerajšnje seje z odločanjem o pooblastilu za glasovanje na skupščini Luke Koper razširjen šele naknadno, so nam potrdili tudi na ministrstvu. Bo država danes podprla upravo ali svoja sklada? Če vlada te točke včeraj ne bi potrdila, bi predstavnikom države, ki ima v lasti 51 odstotkov Luke Koper, na današnji skupščini ostali dve možnosti. Prvič, da bi jim vlada navodila za glasovanje izdala na kasnejši, dopisni seji, s čimer bi se predlagatelj, torej minister Vlačič, izognil tudi razpravi o tem, kako bodo predstavniki države danes glasovali. In drugič, da bi ti glasovali kljub temu, da od vlade pred tem ne bi prejeli navodil. To bi bilo povsem drugače od običajne prakse, še posebno, ker bo današnja skupščina Luke Koper ena bolj »vročih«. Paradržavna sklada Kad in Sod, ki imata v lasti dobrih 16 odstotkov Luke Koper, sta namreč v sredo javno objavila nasprotne predloge na skupščinske sklepe, ki jih je predlagala uprava Luke.
Med drugim delničarjem predlagata, naj posebni revizor natančneje pregleda vse posle, za katere so ga delničarji pooblastili na skupščini marca lani, torej tudi nakupe zemljišč za zaledni terminal na Orleški gmajni in posle s podjetjem Premik-net. To je v lasti podjetnika Marjana Mikuža, ki naj bi ga izsiljeval sedaj priprti poslanec Srečko Prijatelj. Z revizorji PWC se je srečal prvi nadzornik Luke Ali bo država danes podprla svoja sklada ali upravo Luke Koper, ki delničarjem predlaga »le« seznanitev z revizorskim poročilom in vložitev tožbe v zvezi s posli, ki pa jih natančneje ne navaja, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Točka dnevnega reda je namreč imela oznako »interno«. Na dan prihajajo tudi nove podrobnosti, povezane s posebno revizijo, ki jo je za Luko Koper izvajala mednarodna hiša PriceVVaterhouse-Coppers (PWC). Kot smo že poročali, ta ni natančneje preiskala poslov z zemljišči za terminal na Orleški gmaj ni, pri katerih je Luki Koper med novembrom 2006 in 2008 svetoval tudi sedanji državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin. Revizorji so opozorili, da poslov zaradi omejenih pooblastil (pri sledenju denarnim tokovom) ne morejo preiskati. Včeraj pa so nam na ministrstvu potrdili, da se je z revizorji PWC »ob začetku priprave posebne revizije« sestal tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper Janez Požar, ki na Vlačičevem ministrstvu vodi direktorat za pomorstvo. »Revizorji so se s Požarjem sestali z namenom, da se dogovorijo o načinu dostopa do dokumentacije, ki je bila zasežena ob kriminalistični preiskavi v Luki Koper,« so nam pojasnili na ministrstvu.
Revizorji so se s Požarjem ponovno srečali med samo revizijo, ko so pregledali dokumentacijo o investicijah, ki jih vodi njegov direktorat. Kako bi lahko prvi nadzornik Luke Koper, ki je še pred časom zatrjeval, da je »pogodba z revizorji stvar uprave in ne nadzornega sveta«, tem pomagal pri dostopu do gradiva, ki so ga zasegli kriminalisti? »Z revizorji sem se sestal, da sem jim pojasnil, da treh četrtin dokumentacije, ki jo potrebujejo, ni. Zato smo pripravili dopis, v katerem smo ministrstvo za notranje zadeve obvestili, kako naj bi revizor dostopal do dokumentacije. Na to temo sem se sestal tudi z generalnim direktorjem policije Jankom Gorškom in šefom kriminalistične policije Aleksandrom Jevškom,« je pojasnil Požar in dodal, da so revizorji nato obiskali tudi policijsko postajo v Kopru. Vprašanji brez odgovora Kljub Požarjevemu posredovanju so v PWC v povzetku revizije opozorili, da so imeli pri pregledovanju dokumentacije, ki so jo zasegli kriminalisti, težave zaradi »nestrukturiranega načina organizacije teh dokumentov«.
»Zato ne izključujemo možnosti, da nekateri potencialno pomembni dokumenti niso bili identificirani,« so zapisali revizorji. Na vprašanje, ali je revizorjem na sestanku predlagal, naj iz natančnejšega pregleda izvzame posle na Orleški gmajni, je Požar odgovoril, da »absolutno ne«. Pri tem je pojasnil, da se je z revizorji sestal »enkrat po lanskih dopustih«. Pogodbo o najemu PWC je sicer Luka Koper podpisala pred dopusti, natančneje 24. junija lani. To v nenavadno luč postavlja pojasnilo ministrstva, da se je Požar z revizorji sestal »ob začetku priprave posebne revizije«. Aneks, kije iz nadaljnjega pregledovanja izločil posle na Orleški gmajni, pa je Luka Koper podpisala mesec dni kasneje. Če se je Požar z revizorji res sestal po dopustih, jim torej ni mogel pomagati pri pridobivanju dokumentacije za posle v Orleški gmajni, ker ti v tem času niso bili več predmet revizije. Logično vprašanje je, zakaj uprava Luke Koper teh poslov ni vključila v aneks, saj bi jih lahko revizorji, ki so kasneje imeli dostop do zasežene dokumentacije, lahko temeljiteje pregledali. Ali obratno: zakaj revizorji pomoči pri dostopu do kriminalistov od Požarja niso zahtevali že v prvi fazi revizije? primoz.cirman@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si Prvi nadzornik Luke Koper Janez Požar (desno, ob njem predsednik uprave Gregor Veselko) se je ob »začetku priprave« posebne revizije srečal z revizorji PWC, a trdi, da jim je le pomagal pri dostopu do dokumentacije, ki so jo zasegli kriminalisti.