Z nepojmljivo lahkotnim zadolževanjem so se zgodili pravi polomi cerkvenega gospodarstva, ostale so opeharjene banke, izvajalci del z dolgimi nosovi, mali delničarji izigrani, največje breme pa bodo spet nosili slovenski davkoplačevalci, na katere se bodo zvrnile vse zablode klerotajkunstva. Škofje in zbornica rji Ko smo ob izbruhu afere Zvonov kar po vrsti poslušali cerkvene funkcionarje od Mirka Krašovca do škofov Franca Krambergerja, Antona Stresa in Marjana Turnška in celo kardinala Franca Rodeta, da nimajo pojma, kaj se je dogajalo, da so zadaj temne sile, je bila javnost ogorčena, vendar so ljudje vseeno skušali dobrohotno prisluhniti cerkveni oblasti. Toda izkazalo se je, da se brez vpliva najvišjih dostojanstvenikov in njihovega soglasja v sodelovanju s takratno stranko na oblasti ne bi moglo zgoditi nič. Kronsko nespametno izjavo, ki je nastala v obupnem poskusu ohraniti nedolžnost cerkve, pa je dal novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Glavan, ki je pri hranjenju svojih privilegijev (neobdavčene cerkve in kapelice) na plan za krivca privlekel komunizem. Zanimivo je spremljati tiskovnega predstavnika SŠK dr. Tadeja Strehovca, ki vsak zapis v slovenskih medijih, ki ne ugaja slovenski RKC, označi za kristjanofobijo. Če se kardinal Rode ukvarja z odstotki pri gradbeniškem lobiranju, ni sledu o kristjanofobiji. Če izjemna dama slovenskega novinarstva Jožica Grgič s prijaznim sodobnim nagovorom v civilno življenje pospremi možakarja, ki je zaljubljen duhovniška oblačila obesil za vrata, ji SŠK očita nestrpnost iz ideologije totalitarizma, ki je menda uzakonil kristjanofobijo. Da so Slovenci zadnje leto hudo nerazpoloženi do Cerkve in njenih dolgov, niti slučajno niso krivi novinarji, temveč cerkveni vrh sam, ki je s pohotno pogoltnostjo do denarja zavrgel svoja osnovna pravila o skromnosti in skrbi za ljudi, ki so jim zaupali svoje duše. Neverni pa so še bolj prepričani, da so besede s prižnice popolnoma v nasprotju z govorjenjem v zakristiji. Seveda SŠK niti slučajno ne ugaja pisanje o najvišjih šefih RKC. Tako obupno branijo dr. Franca Rodeta, ki pa ves čas sam išče pozornost v medijih in se dobrika novinarkam in zlasti novinarjem ter fotografom. Sprva mu je zelo ugajalo življenje pod reflektorji kot v »šovbiznisu«. Ko pa so mediji postali preveč radovedni glede dr. Rodeta, se je udarilo nazaj s komunizmom in kristjanofobijo. Zelo podobno, kot deluje cerkev, si svoj obstoj zamišlja tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Kot Cerkev zahteva, da za njeno blagostanje in lepo domovanje (stavba GZS v Ljubljani je primerljiva s stolnico) skrbijo podjetja in država, GZS pa državi v neprekinjenih rafalih vrača strokovno dvomljivo domišljene nasvete. GZS za gospodarstvenike prireja maše (po vsebini so vedno enake), ki jih sicer imenuje seje, seminarje ali mednarodna srečanja. Generalni direktor GZS si v kardinalski maniri ne dopusti nobenega očitka o svoji ustanovi. Trije mediji, Nedeljski dnevnik (Šepet), TV Slovenija (oddaja Tarča Slavka Bobovnika) in Sobotna priloga Dela (avtor Anže Voh Boštic) so Gospodarski zbornici blago poočitali tudi klanjanje tajkunom, ko so bili na višku svojega poslovnega življenja s krediti. Med mnogimi (tudi povsem upravičenimi nagrajenci) so nagrade GZS za izjemne dosežke dobili tudi Ivan Zidar, Dušan Črnigoj, Zdenko Pavček (nekaj časa celo šef GZS, da ne bo spet pomote), Bine Kordež in celo Romana Pajenk, ko je bila Probanka že do grla v težavah. Tudi kolesarju Lanceu Armstrongu so sedanji organizatorji Tour de Franca »častno« odvzeli naslove zmagovalca, ki jih je dosegel pod predhodnimi organizatorji dirke, kajti ugotovilo se je, da so bile zmage dosežene nečastno. GZS po izjavi svetovalca generalnega direktorja Gorana Novkovica o podobnem ne razmišlja. Se več, iz kabineta generala GZS Sama Hribarja Milica so zahtevali od nas demanti o spornih nagrajencih. Demanti, ki naj ga sami napišemo po njihovih navodilih. Pri tem opravilu je še SŠK doslednejša, saj demantije piše sama! Bankirji kot hitra prehrana Edini, ki so v Sloveniji daleč najboljši v komuniciranju z mediji (v poduk SŠK in GZS), pa so po zgledu svetovne verige s hitro prehrano McDonald's slovenski bankirji. Tudi oni kot školje o nobeni svoji stranpoti nimajo pojma, ker se zanje enostavno ni zgodila. Ker bankirji kot McDonald's vedno razpolagajo z neomejenimi količinami denarja za barvanje lepe podobe v javnosti, si v medijih pač lahko kupijo prostor, kjer razlagajo domislice o svojem apostolskem bančnem poslanstvu. Ko je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja McDonald's prihajal v Ljubljano, smo bili zraven. Še več. V njihovi evropski centrali v poslovnem središču dunajskega letališča Schwechat smo se seznanili tudi s pravili njihovega globalnega komuniciranja. Priročnik (dobili smo ga na podpis za interno uporabo) je do podrobnosti usmerjal delovanje, kadar se v javnosti sproži gonja proti ničvredni hitri prehrani, ki škodi otrokom. Prvo pravilo McDonald'sa je - Ne ukrepaj panično! Zato priporočajo najprej nekaj plačanih člankov o domnevno resnični škodljivosti. Nato sledijo članki o različni kakovosti hitre prehrane in McDonald's je seveda na strani najboljših. Potem pride na vrsto pompozna akcija, ko lokalni šef restavracije s hitro prehrano na javni prireditvi izroči velik ček za lokalno otroško bolnišnico. Samo za obuditev spomina: prvi McDonald'sov hlebček v Ljubljani je blagoslovil in vanj ugriznil takratni nadškof dr. Alojzij Šuštar, otroška bolnišnica v glavnem mestu pa je dobila lepo donacijo. Na dan, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaslišal predsednika uprave NLB Janka Medjo in menda kot pričo tudi dr. Franceta Arharja, je nekdanji guverner dovolj panično kar nekaj ur krožil po Argentinskem parku v Ljubljani in vidno razburjen ves čas telefoniral. Seveda mu ni bilo vseeno, kaj se je dogajalo v banki Unicredito, ko je bil on šef, Medja pa njegov podrejeni. V tandem, ki sedaj upravlja NLB, je dobesedno udarila strela. Takoj je sledil znani scenarij. Dr. Arhar ni vedel nič. Kazalo je, da NPU ne ve, kaj počenja, saj je dr. Arhar za zanikanje uporabil najvišjo karto, avtoriteto nekdanjega guvernerja, ki lahko v državi še vedno lahko marsikaj ustavi ali postavi na njemu ustrezna mesta. Sledilo je dobro plačano smešenje NPU, ki je menda prehitro ukrepal na osnovi anonimke. Medja je povedal, da je gonja preko njega usmerjena na Unicredito (vzroka seveda ni povedal). Nato pa je sledil časopisni pogovor s sedanjim šefom Unicredita Štefanom Vavtijem, ki je svojo banko zavijal v čisto nedolžnost, obenem pa Sloveniji natrosil nekaj prijaznih nasvetov, kako priti iz krize. Koliko pa je NLB stalo delo agencije, ki je zbrisala afero Medja Arhar iz javnosti, pa se ne bo nikdar izvedelo, ker gre za stroške, ki so poslovna bančna skrivnost. ■ mr -« X^ «2^^H 9P VTwm Wt m^MWm^ mm mmmm, «'i .^MK^^mmmmm^^^M mm^^^^^^m^m^l^ *»»- i^^^^H mm^^^^^^^^^- ""'Mkm I^Hl * " ""*«*■£■ --^H^^^^H l^mmm Jp^^B. 'i 11» j^^^^^^^^M mmmm^. mm Andrej Glavan skrbi za kronske Goran Novkovičje pristal na Koliko stane nedolžnost Janka izjave. GZS. Medje in Franceta Arharja?

Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Lucu Aleksander
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 23. 10. 2013 
Stran: 15