Sveti delavcev pa na sodišču že preverjajo, ali je takšna ukinitev nadzornih svetov skladna z zakonodajo. Nastalo stanje bodo skušali razrešiti v dogovoru z vodstvom HSE, če pa to ne bo mogoče, bo »... sindikat napovedal stavko v celotnem sistemu. Želimo se pogovoriti, dogovoriti. Če to ni možno, bo stavka,« poudarja Branko Sevčnikar, ki od generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka zahteva vzpostavitev socialnega partnerstva in odpravo sprejetih sklepov. Če je bila ukinitev nadzornih svetov legitimna, pa od Košoroka pričakujejo dogovor, da v času, dokler se ne razreši težava, v HSE ne bo izvajal enostranskih ukrepov. Odločno so sindikalisti proti odprodaji družb iz skupine HSE. »Soške in Dravske elektrarne ter Teš so tako rekoč obnovljene, v objekte ne bo treba vlagati prihodnjih dvajset let«, zato so, so poudarili, »čudovit plen za velike igralce na evropskem energetskem trgu«. Košorok zagotavlja, da odprava nadzornih svetov ne pomeni začetek odpuščanja Vodstvo HSE pojasnjuje, da so edini družbenik v teh podjetjih, ki so organizirana kot družbe z omejeno odgovornostjo, in da Zakon o gospodarskih družbah ne predvideva nadzornega sveta. Dodajajo, da nadzorniki družb skupine HSE svojega dela ne opravljajo zadovoljivo ter da vodstvom družb neredko služijo kot ščit pred sprejemanjem zahtevnih, zavezujočih in nepovratnih odločitev. Ukinitev nadzornih svetov sodi med ukrepe za optimizacijo in racionalizacijo poslovanja, ki jih, poudarjajo, ni mogoče udejanjiti brez vzpostavitve poenotenega in koordiniranega delovanja vseh družb v skupini. Zaradi tega ocenjujejo, da so reakcije socialnih partnerjev nerazumljive in skrb vzbujajoče. Poudarjajo, daje ukinitev nadzornih svetov družb skupine HSE korak k izboljšanju prakse korporativnega upravljanja in k začetku resne, postopne in celovite konsolidacije skupine HSE. »Zavedamo se, da je uresničitev vseh zastavljenih nalog in ciljev težavna naloga, a je izvedljiva. Seveda pa je za to potrebno celovito razumevanje nujnosti sprememb in prizadevanje vseh deležnikov za njihovo izvajanje. Brez zadostnega občutka nujnosti namreč velikopotezna sprememba lahko postane podobna potiskanju velike skale po strmini navzgor,« pravi Blaž Košorok, ki ob tem tudi zanika namigovanja, da naj bi odprava nadzornih svetov pomenila začetek odpuščanj zaposlenih in prodaje odvisnih družb skupine HSE. »V Šaleški dolini zahtevamo svoj glas« Župani Bojan Kontič, Darko Menih in Janko Kopušar se sprašujejo, če je res napočil čas za Šaleški lobi Takoj so se odzvali tudi župani vseh treh občin Šaleške doline -Bojan Kontič, Darko Menih in Janko Kopušar, ki ne razumejo izjave direktorja Holdinga Slovenske elektrarne Blaža Košoroka, da želi z ukinitvijo nadzornih svetov preprečiti vpliv lokalnih skupnosti na poslovanje državnih družb v njihovem okolju. »Kot da ga imamo. Vse, kar smo v preteklosti dosegli, je temeljilo na medsebojnem spoštovanju in vzajemnem sodelovanju ter z vednostjo lastnika. Nikoli pa nismo v času novodobnega kapitalizma imeli možnost vplivati na poslovne poteze. Želeli smo le družbeno odgovorno ravnanje gospodarskih družb, ki so posegale in še vedno negativno posegajo v okolje,« poudarjajo in dodajajo, da je veliko tega že bilo postorjenega, tudi zaradi visoke ekološke zavesti in protesta v času, ko je bilo onesnaževanje najhujše. »Ker pa pridobivanje premoga in proizvodnja električne energije ostajata v tem prostoru, je tudi sanacija posledic rudarjenja in proizvodnje električne energije projekt, ki bo trajal še nekaj let po prenehanju proizvodnje. Na to pa vsekakor želimo imeti vpliv,« so odločni župani. Ob tem dodajajo, da so lahko načela korporativnega upravljanja priročen izgovor za ukinjanje nadzornih svetov družb v državni lasti, v katerih bi sicer bilo logično, da imajo lokalne skupnosti svoj vpliv, ne pa da se vse skupaj prepušča neoliberalnim ekonomistom. Prepričani pa so tudi, da bi vloga zaposlenih morala postati oprijemljivejša. »To, da generalni direktor HSE ukine nadzorni svet, je seveda lahko povsem legalno. Nismo pa prepričani, da je to v sozvočju z družbenim in socialnim dialogom. Da se družbe, ki so se pred leti »povezale« v skupino HSE na osnovi povsem drugih interesov, danes postavijo v vlogo obratov, kijih bodo posredno upravljal direktor HSE, pa za nas, živeče v Šaleški dolini, ni sprejemljivo. Ne pristajamo na to, da bo nekdo - od nekoga postavljen v Ljubljani - odločal o naši usodi v Šaleški dolini, številu delovnih mest, o tem, kaj in kako bomo proizvajali v naši dolini in kako bomo odpravljali posledice v naši dolini. Ne pristajamo na to, da bomo imeli v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj le obrat ovodje, ki bodo slepo poslušali navodila tako imenovanega lastnika,« pravijo in dodajajo, da želijo, da bi pri sprejemanju odločitev sodelovali tudi člani nadzornih svetov, ki izpolnjujejo vse zakonsko predpisane pogoje in poleg tega še živijo v tem okolju in z njim. Ocenjujejo, daje ta njihova želja povsem legitimna, upravičena in razumna. »Danes smo v situaciji, ko Premogovnik Velenje zahteva dvig cene premoga za potrebe toplotnega ogrevanja Šaleške doline, čeprav je ta že višja od dogovorjene za blok TEŠ 6. Nikakor se ne moremo strinjati, da ta cena ne bo omogočila odprave posledic rudarjenja v dolini. Mar lastnik HSE pričakuje, da bomo prebivalci Šaleške doline plačevali takšno ceno premoga za potrebe ogrevanja, da bomo iz nje odpravljali posledice rudarjenja ter pokrivali razliko med proizvodno in prodajno ceno premoga za blok TEŠ 6? Mi vemo, kaj je korporativno upravljanje, vemo pa tudi. kaj je družbeno odgovorno ravnanje. HSE je državna firma. Kdo pa je država? Kdo pa »nastavi« direktorja HSE, ki bo povedal, koliko ljudi bo zaposlenih v Premogovniku Velenje, koliko v Termoelektrarni Šoštanj in katere hčerinske družbe bodo ostale in kaj se bo prodalo? In kdo imenuje tiste, ki ga nastavijo? In kdo imenuje vlado, ki je skupščina HSE, in kdo izvoli parlament? In kaj je s socialnim dialogom in socialnim partnerstvom?« se sprašujejo in zahtevajo enakopravno obravnavo odprave posledic rudarjenja in proizvodnje električne energije. Morda približno tako kot v Krškem z okolico, morda s sprejetjem potrebnega zakona. »Ukinitev nadzornih svetov sodi med ukrepe racionalizacije« Če se ne bo možno dogovoriti bo stavka. Rudarstvo in energetika vplivata na okolje, zato morata poskrbeti tudi za sanacijo

Medij: Naš čas
Avtorji: Zakošek Mira
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 05. 2014 
Stran: 4