Dnevnik, 19.05.2014
Sešok se požvižga, politiki pa tiho! Ponovno osupel berem. Dušan Sešok je s »kolegi« v letih 2006/08 kupil Iskro, d. d., s kreditom, ki ga zdaj odplačuje isto podjetje Iskra, d. d., tipično tajkunski prevzem. Ves dobiček podjetja se prečrpa preko dividend za poplačilo menedžerskega prevzema. Prevzem je bil vreden skoraj 40 milijonov evrov, od tega je le štiri milijone kapitala lastnikov. Šešok, ki je lani prejel okoli 164.000 evrov bruto letne plače, govori tudi, da plač v podjetju Iskra, d. d., ne nižajo, ampak so jih samo zadržali, in da je parkirišče v Ljubljani treba plačati, ker meni, da delavci ne hodijo k njemu na delo. Dušan Šešok, to je človek, ki v podjetju z milijonskim dobičkom delavcem niža plače in jim zaračunava parkirnino.
Dal je predlog, da se minimalna plača ukine in naj jo regulira sam trg. Njegove besede, ki so pretresle veliko Slovencev: »Pa naj začnejo delati, ne vem, za 400 evrov bruto, pa naj se dokazujejo.« Glede na razmeroma nizke zagrožene globe ravnanje Iskrine uprave niti ni presenetljivo. Globa za nespoštovanje odločbe je 4173 evrov za podjetje in 334 evrov za odgovorno osebo v podjetju. Prihranek iz naslova plač s sklenjenimi aneksi je namreč nekajkrat višji od morebitne globe. V zniževanje plač je Skupina Iskra zaposlene prisilila že konec leta 2012, in sicer v višini od pet do dvajset odstotkov. V letošnjem letu so manever ponovili z aneksi za desetodstotno znižanje plač. Šešok pa se požvižga na odločitev inšpektorata za delo. Celotni bilančni dobiček je namenjen za izplačilo dividend, ker je takšna poslovna politika Iskre. Ali torej Šešokovega kredita za Iskro dejansko ne plačujejo predvsem zaposleni, kot povsod pri menedžerskih prevzemih? Pri tem je po mojem oškodovana tudi gospodarska družba in njen razvoj! Dne 31. decembra 2007 pa je bil spremenjen zakon o prevzemih podjetij, ki je prepovedal prevzemniku zastaviti vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev denarnih sredstev oziroma bančne garancije za prevzem družbe in mu onemogočil izčrpavanje ciljne gospodarske družbe. Tako uradno vlada o zakonu. Politiki pa je bilo poznano, a javnosti dejansko zamolčano, da je v državah EU prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji. Pri nas pa so bili takšni prevzemi podjetij, v nekdaj »skupni družbeni lasti«, vse od osamosvojitve do leta 2007 povsem vsakdanja praksa. Z vednostjo politike in stroke?! Prevzemi so »uspeli« predvsem na račun zaposlenosti in plač zaposlenih, če pa še to ni pomagalo k »uspehu menedžerjevega podjetja«, pa njihove kredite sedaj plačujemo vsi davkoplačevalci pri »slabi banki«! Politiki pa zopet, da ni šlo drugače!? Volite nas ponovno!? »Šešokov kredit za Iskro« pa še naprej dejansko plačujejo zaposleni? On se požvižga na državo, politika pa tudi! Seveda na zaposlene in državljane in oškodovane gospodarske družbe!? Šešok se požvižga, politiki pa tiho! Volimo naše! Doklej še, volivci? Franc Mihič, Ribnica
Medij: Dnevnik
Avtorji: Mihič Franc
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Vaša pošta
Datum: 19. 05. 2014
Stran: 15