V novelo so implementirali evropsko direktivo o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih. Ta spreminja koncept bilančnega prava, saj postavlja v ospredje harmonizirani standard za mala podjetja in ga nadgrajuje z zahtevami za srednja in velika podjetja. Kot je na tiskovni konferenci pojasnil generalni direktor direktorata za notranji trg Dušan Pšeničnik, bo to pomagalo pri čezmejni primerljivosti malih družb pri iskanju novih vlagateljev, partnerjev, finančnih sredstev ... Predlog spreminja prage za razvrščanje družb (znižuje prag za mikro in mala podjetja, zvišuje pa prag za srednja podjetja), tako da se bo povečal segment malih in srednjih družb. Iz direktive se prenašajo določbe o vsebini, obliki in obveznosti priprave konsolidiranega letnega poročila. Konsolidirano letno poročilo bodo morale pripraviti le velike družbe in te bodo zavezane tudi k uporabi mednarodnih računovodskih standardov poročanja. Vključili so dodatne poenostavitve za mikropodjetja. Ta bodo lahko sestavila in objavila skrajšano bilanco stanja in skrajšan izkaz poslovnega izida, ne bodo pa dolžne izdelati prilog k izkazom, kar bo po Pšeničnikovem mnenju še posebno deležno javne pozornosti. Direktivo je treba implementirati do poletja 2015, nove bilančne določbe pa bodo morala podjetja uporabiti za poslovno leto 2016. Posebno so se pripravljavci zakona usmerili v preprečevanje zlorab ustanavljanja in poslovanja družb ter veriženja podjetij, in sicer bolj, s povečanjem učinkovitosti obstoječih določb kot uvajanjem novih. Ministrstvo je že februarja skupaj z Ajpesom, Dursom ter finančnim in pravosodnim ministrstvom pripravilo informatizirano platformo, s katero bo mogoče avtomatično preprečiti ustanavljanje gospodarskih subjektov osebam, ki so zlorabile zaupanje v svobodno gospodarsko pobudo. »Zavedamo se, da v času, ko je ustanavljanje gospodarskih subjektov tudi z uporabo informacijske tehnologije mogoče v nekaj urah ali dneh, tudi preprečevanje zlorab lahko učinkovito le na enaki podlagi. Zato bo ministrstvo to platformo nadgrajevalo. Ker je bilo zadnja leta zelo veliko kršitev pri ustanavljanju in prenehanju družb na račun plačila za delo, bodo tovrstni prekrški nova omejitev pri ustanavljanju družb.« Dodali so tudi omejitev za osebo, ki je bila več kot 25-odstotni družbenik v družbi, ki je prenehala __ra_i kršitve pravil 8 ohranja-nju osnovnega kapitala. Med premoženje, potrebno za ohranjanje minimalnega osnovnega kapitala, se ne vštevajo več posojila družbe, dana družbenikom, poslovodjem ali povezanim osebam. S tem želijo omejiti veriženje podjetij, ki omogoča ustanavljanje družb zgolj s prenosom posojila z obstoječe dmžbe na novo, brez vplačila osnovnega kapitala. Osnutek novele dodaja nove razloge za prenehanje družbe: če ta ne bo imela poslovodstva več kot tri mesece, če ne bo imela družbenikov, transakcijskega računa. Iz omejitev ustanavljanja so izvzete banke, DUTB in družbe, ki so pridobile deleže zaradi finančnega prestrukturiranja. Razširjajo pa jih na člane organov vodenja in nadzora. Prenovili so kazenske določbe, dodali prekrške za ključne nosilce upravljanja družb in zvišali globe. Nekatere predloge, ki jih je posredovala strokovna in zainteresirana javnost, so že vključili. Tako so dodali poglavje o partnerski družbi (v bistvu nadomešča nekdanjo tiho družbo), uvedli so institut notranje revizije in nova pravila o zavarovanju odgovornosti poslovodstev (z odbitno franšizo). Minister Metod Dragonja je opozoril na še en aktualnejši zakonodajni projekt, ki buri duhove pravzaprav precej bolj kot ZGD in potrošniški spori. Gre za privatizacijo, natančneje za spremembe zakona o prevzemih. Ministrstvo intenzivno pripravlja novelo zakona o prevzemih, a ta še ni pripravljena za objavo. »Z novelo nočemo zavirati privatizacije državnega premoženja ali drugih oblik korporativnega povezovanja, tudi v zasebnem sektorju, ampak želimo uvesti novosti, ki naj v času pred in med prevzemnimi postopki natančneje določijo preverjanje finančne kapacitete prevzemnikov in njihovo financiranje prevzema, v poprevzemni fazi pa povečajo odgovornost subjektov za poslovanje in nadaljnji razvoj družbe kot tudi socialno odgovornost,« je poudaril Dragonja. Besedilo bodo še v tem mandatu zaključili in strokovno uskladili z ATVP.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 08. 2014
Stran: 9