Pred dnevi je namreč četrtinski delež Perutnine Ptuj kupilo neznano podjetje Vektor iz okolice Gradca na avstrijskem Štajerskem, ki ima le 35.000 evrov ustanovitvenega kapitala, registrirano pa je za upravljanje nestanovanjskih objektov. Paket delnic Perutnine je kupilo na spornem razpisu, ki ga je marca objavil Glaser. Po neuradnih informacijah je avstrijsko podjetje, kije v lasti Aloisa Harmtodta, za delnico odštelo tri evre. Za 24,3-odstotni delež, kije ključen za obvladovanje Perutnine, je tako plačalo le 4,3 milijona evrov. Gre sicer za delnice, ki so od leta 2008 uradno v lasti Merkurja. Takrat sta se Glaser in predsednik uprave Merkurja Bine Kordež odločila lastniško preplesti družbi. Z opcijskimi pogodbami sta se dogovorila za medsebojno hrambo deležev. Delni menedžerski prevzem Perutnine Ptuj je tako pomagal financirati Merkur, menedžerski prevzem Merkurja pa Perutnina Ptuj. Že sredi julija 2010, mesec dni po Kordeževi razrešitvi, je Glaser zahteval zamenjavo delnic Merkurja za delnice Perutnine. Toda nova uprava Merkurja opcijske pogodbe ne priznava, saj je bila za nakelsko družbo škodljiva, Kordež pa naj bi z njeno sklenitvijo prekoračil svoja pooblastila. Kljub temu je Perutnina v začetku marca na presenečenje vseh objavila razpis za prodajo teh delnic družbe. Šlo je za enostransko potezo s Ptuja, na katero v Naklem več kot očitno niso računali. Unovčenje opcijske pogodbe namreč ni del načrta finančnega prestrukturiranja Merkurja v prisilni poravnavi. Kaj bodo storile banke upnice? Predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak je včeraj potrdil prejem poziva Perutnine Ptuj, da mora njene delnice preknjižiti na novega lastnika. »Ker je Merkur v prisilni poravnavi, uprava takšnih poslov do zaključka prisilne poravnave brez soglasja sodišča ne more in ne sme sklepati,« je dejal Pesjak. A to ni edina težava, ki v prihodnjih dneh čaka Glaserja. Če držijo podatki o ceni delnice, je Glaser s tem poslom Perutnini Ptuj »pridelal« 21 milijonov evrov izgube brez upoštevanja stroškov financiranja. S tem seje izpostavil morebitnim odškodninskim tožbam, saj nikoli ni imel soglasja delničarjev za nakup lastnih delnic ali njihovo odsvojitev. Glaserjeva poteza pod vprašaj postavlja tudi pravna mnenja, s katerimi so v Perutnini v zadnjih letih prepričevali revizorje, da jim naložbe v Merkur ni treba slabiti. Z njo je pred bankami in lastniki umetno dokazoval, da Perutnina ni kapitalsko podhranjena. Zagotovo zadnja Glaserjeva poteza ne bo ostala brez odziva upnikov. Konzorcij bank pod vodstvom Abanke Vipe, ki je poleg Gorenjske banke največja upnica družbe, je namreč že dosegel, da je Glaser moral ob nedavnem reprogramu 110 milijonov evrov posojil privoliti v izredno revizijo in imenovanje nekdanjega predsednika uprave Sija Tiborja Šimonke za pooblaščenca bank v družbi. Njegova glavna naloga naj bi bila nadzor nad potezami vodstva Perutnine, s katerimi bi preprečil morebitno oškodovanje lastnikov in upnikov. A Šimonka je že ob prihodu na Ptuj naletel na oviro. Po naših podatkih namreč Glaser z njim še vedno ni podpisal pogodbe o zaposlitvi. Ali se za Avstrijci skriva Glaser? Prvi mož Perutnine bo moral tudi razkriti, ali in kako je družba ali on sam povezan z novim lastnikom. Po javno dostopnih podatkih iz Avstrije je namreč boniteta podjetja Vektor, ustanovljenega leta 2007, povprečna oziroma nezadovoljiva. Tudi zato je težko verjeti, da bi se podjetje za »posel življenja« odločilo samo, brez pomoči financerja. Prav tako ni mogoče izključiti možnosti, da je tudi Vektor za nakup sklenil zgolj opcijo in da je Glaser avstrijsko podjetje spustil v Perutnino, ne da bi to za zdaj plačalo en sam evro. To dokazujejo tudi pogoji, ki so jih v Perutnini Ptuj določili v razpisu za prodajo teh delnic. Ti so več kot ohlapni. Na kupnino so tako v Perutnini pripravljeni čakati celo dve leti od sklenitve prodajne pogodbe, namesto denarja pa so pripravljeni sprejeti tudi »drugo premoženje«. Končni cilj Glaserjevega manevra je ubranitev svojega položaja na čelu Perutnine Ptuj. Kad, 9,9-odstotni lastnik družbe, je namreč marca skupaj s Probanko in društvom malih delničarjev MDS zahteval sklic izredne skupščine, na kateri nameravajo popolnoma prevetriti nadzorni svet, saj mu omenjeni lastniki ne zaupajo. Poleg razrešitve predsednika in člana nadzornega sveta Boruta Bratine in Draga Soka nameravajo spremeniti tudi statut družbe in število predstavnikov kapitala v nadzornem svetu povečati s treh na šest. S tem bi se bistveno zmanjšal vpliv zaposlenih, ki imajo trenutno v nadzornem svetu toliko predstavnikov kot delničarji. Konec meseca bo potekel šestdesetdnevni rok, v katerem bi morala uprava Perutnine Ptuj izpolniti zahtevo in sklicati skupščino, a kot je neuradno slišati, se poskuša temu na vse pretege izogniti. Ali bodo država in drugi delničarji zahtevali sklic skupščine po sodni poti, še ni gotovo. Verjetno bodo počakali na sklic redne skupščine, ki naj bi jo banke upnice od uprave Perutnine Ptuj letos zahtevale najkasneje do konca junija. x Roman Glaser, predsednik Uprave Perutnine Ptuj Fotografija: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 17. 04. 2014 
Stran: 8