KERČMAR: In medtem ko upokojenci v Grčiji lahko dvigujejo denar, danes do 120 evrov, slovenskega upokojenca lahko skrbi, ali bo moral Grkom še kaj primakniti in doma zategovati pas.
MUHIČ: Če Grki v nedeljo rečejo da Evropi in se pogajanja nadaljujejo, ali bodo od nas hoteli še več? Pa že tako je Slovenija po odstotkih BDP-ja najbolj izpostavljena do Grčije.
KERČMAR: Odgovora na to od ključnih dveh ljudi v vrhu naše vlade, premirja Cerarja in finančnega ministra Mramorja, danes nismo dobili, čeprav sta prišla pomirit Slovenke in Slovence. A brez konkretnih odgovorov, možnih scenarijev po nedeljskem referendumu pa je več.
MUHIČ: Sta pa okrcala slovensko različico Sirize ZL. Premier pravi: imeti dobre plače in pokojnine brez dela in napora se sliši lepo, ampak v življenju ne gre tako.
SUZANA PERMAN: Vsak državljan ve, da brez nekega resnega napora, dela, dobrega gospodarjenja ni mogoče voditi niti gospodinjstva, še manj države, je do grške Sirize, s tem pa tudi slovenske različice, ki ji javnomnenjska podpora vse bolj raste, oster premier.
MIRO CERAR (predsednik vlade): Ljudje radi slišijo to, da je mogoče brez dela, brez napora imeti dobre plače in dobre pokojnine in živeti lepo. Ampak v življenju ne gre tako. Zdaj je tudi na Grkih samih, da pokažejo in dokažejo, da mislijo resno z reformami, s tem da želijo nekaj spremeniti sami pri sebi.
PERMAN: Po petih letih programov, ki niso bili izvršeni, zaupanja do Grčije na ravni EU ni več, pa ostro finančni minister. In še: vsako posojilo mora imeti zavezujoče zahteve, sicer postane subvencija.
DUŠAN MRAMOR (finančni minister): Je bil napor Grkov usmerjen izključno v to, da bi lahko naredili čimmanj, da bi bil čim večji odpis vseh dolgov, ki so jih že zdaj nabrali in da bi dobili čim več dodatnega denarja.
PERMAN: Oba pa mirita: Slovenija, ki je uspešno dokapitalizirala banke, je na ravni EU podpovprečno zadolžena v sektorju gospodarstva in nima potreb po dodatnem zadolževanju, poleg tega ima zvišane bonitetne ocene in beleži ugodno gospodarsko rast, zato večje škode v primeru črnega scenarija, pravita, ne bo doživela.
CERAR: Državljani naj ne skrbijo, situacijo obvladujemo.
PERMAN: Je pa med finančnimi ministri upanja za dogovor z Grčijo vse manj. 
MRAMOR: To bo verjetno 89. sestanek v zvezi z Grčijo v zadnjih petih letih.
CERAR: Po mojih podatkih ne gre za 89., ampak 88. sestanek. Lahko pa, da se motim.
MRAMOR: So precej nepredvidljivi v svojih potezah, tako da je najbolje biti po jugoslovansko pripravljen na veliko. 
PERMAN: Pa je odgovor slovenskega finančnega ministra, če Grki na verjetnem nedeljskem referendumu rečejo ne. 
MUHIČ: Kljub negotovosti, bližnjemu bankrotu pa so grški upokojenci torej danes, kot rečeno, lahko dvigovali denar. Ampak vsak do 120 evrov. 
KERČMAR: Gneča je bila nepopisna, mnogi so omagali, pomagati so jim morali reševalci. Medtem pa se police v trgovinah vztrajno praznijo, ljudje si poskušajo zagotoviti čim več živil in ostalih potrebščin. Upravniki trgovin namreč ne zanikajo možnosti, da bi lahko izdelkov celo zmanjkalo. Med drugim tudi zato, ker dobavitelji zahtevajo plačilo v gotovini. In če razčistimo, Marko, ali je torej Grčija že bankrotirala ali ne?
MARKO MILENKOVIČ: Prav tu je težava. Tehnično še ni. MDS se namreč trudi, da te včerajšnje zamude s plačilom 1,6 milijarde evrov ne bi označil kot bankrot in zaenkrat o Grčiji govori kot »v zamudi s plačilom«. Morda še bolj pomembno pa je to, da se je Grčiji včeraj iztekel tudi program pomoči, zato do 20. julija najverjetneje ne bo uspela zbrati denarja, 3,5 milijard, ki bi jih morala poplačati ECB. Najbolj boleče pa je verjetno to, da julija ali najkasneje avgusta ne bo imela denarja brez mednarodne pomoči za plačilo pokojnin in plač, za kar mesečno potrebuje 2,2 milijardi evrov, kar res lahko privede do humanitarne krize. In vprašanje je, kako se bodo na koncu odzvali vojska, policija in tudi drugi, ko nekaj mesecev ne bodo dobili plač. Torej Grčija formalno še ni v bankrotu, realno pa je pravzaprav že dolgo, odkar ji z denarjem pomagamo plačevati njene obveznosti. 
MUHIČ: Ne samo, da lahko kar pozabimo na denar, ki smo ga Grčiji dali, posodili pravzaprav, zdaj očitno dali, ampak bomo morali dati še več? 
MILENKOVIČ: Najverjetneje je tako. Ampak če ostanemo pri tem, koliko smo Grčiji pravzaprav dali doslej. Minister Mramor govori o 1,2 milijarde evrov oziroma 3.2 % BDP, kar predstavlja najvišjo izpostavljenost med vsemi državami, ki pomagamo Grčiji. Konkretno pa smo Grčiji leta 2011 dali posojilo, slabih 264 milijonov evrov, z moratorijem na odplačilo glavnice, kar pomeni, da nam plačujejo zgolj obresti, doslej so nam plačali slabih 18 milijonov evrov. Poleg tega smo preko sklada EFSF dali, če upoštevamo podatke Eurostata, skoraj milijardo evrov in pol poroštev, kar pomeni, da nas bankrot Grčije po najbolj črnem scenariju na koncu lahko stane več kot 1,7 milijarde evrov.
KERČMAR: In tu seveda lahko še ni konca, da se seveda Grčija izogne, kot si dejal sam, humanitarni krizi. 
MUHIČ: Grčija nas ob, izgleda, še stala. Hvala lepa, Marko.
KERČMAR: Hvala lepa. 

Medij: POP TV
Avtorji: Perman Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: 24 ur
Datum: 01. 07. 2015 
Termin: 19:01
Trajanje:6