Združitev je vsekakor veliko bolj koristna za lastnike in banke upnice Interfina kot pa za skoraj 9000 malih delničarjev Modre Linije Holdinga. Interfin Naložbe je sicer po pojasnilih Klemšeta v zadnjem letu odplačal za okoli štiri milijone evrov posojil, vendar ga je konec leta še vedno bremenilo za okoli 28 milijonov evrov poslovnih in finančnih obveznosti. Na drugi strani je Modra Linija Holding skoraj nezadolžena, saj ima ob skoraj 40 milijonih evrov kapitala najetih za dva milijona evrov posojil. A Klemše je prepričan, da bo tudi združeni holding finančno stabilen, saj bi delež dolgov v financiranju še vedno znašal le okoli 30 odstotkov. Težava Modre Linije Holdinga je, da ima v lasti težko prodajljive nepremičnine in finančne naložbe. Njeni največji naložbi sta namreč družba za upravljanje Primorski skladi ter distributer vozil renault in nissan Trgo ABC, poleg tega je lastnica četrtinskega deleža potovalne agencije Alpetour in sežanskega proizvajalca lepil Mitol ter 9 odstotkov delnic KDD. Bolj likvidno je premoženje Interfina Naložb, ki ima po neuradnih informacijah v lasti za okoli 20 milijonov evrov točk različnih vzajemnih skladov ter trenutno za pet milijonov evrov delnic Krke, Telekoma Slovenije, KDD, Intereurope in Elektra Ljubljana. Po združitvi bo večinska, okoli 90-odstotna lastnica postala šele lani ustanovljena družba FP. Nanjo so lastniki Interfina Naložb že prenesli vse svoje delnice. V združenem holdingu bo družba FP dosegala prag, ki ji omogoča iztisnitev malih delničarjev, a Klemše zatrjuje, da tega ne nameravajo storiti. »To možnost smo preučevali, vendar smo ugotovili, da za to ni pravi čas, saj je kapital postal nujno potrebna dobrina,« pojasnjuje Klemše, a obenem dodaja, da nameravajo po združitvi nadaljevati nakupe delnic novonastale družbe. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 02. 06. 2014 
Stran: 8