Spomnimo, daje bila prodaja deleža eden od glavnih pogojev za reprogram posojil skupine, ki bo tudi morala najti novega lastnika - ciljni rok je konec junija prihodnje leto. Uradnegakomentarjanismo dobili - prav tako so bili še previdni viri blizu Agrokorja: »Dokler ni pečata, ni konec, še zlasti zaradi zadnjih političnih akcij,« pojasnjujejo. V Mercatorju pa pravijo: »Do konca prodajnega postopka, dokler delnice ne bodo preknjižene, ne bomo komentirali.« Po naših informacijah so se sicer s tem korespondenčno nadzorniki seznanili že v torek zvečer, objava na Seonetu pa naj bi bila danes, pred odprtjem borze. Kmalu prevzemna ponudba Po plačilu 325 milijonov evrov kupnine konzorciju 12 prodajalcev sledi objava prevzemne namere . Po tem mora biti objavljena še prevzemna ponudba, po isti ceni, kot bodo delnice odkupili od prodajnega konzorcija, 86 evrov. Pričakovati je, da se na prevzemno ponudbo ne bodo odzvali hrvaški pokojninski skladi, Id so delnice kupovali po precej višji ceni od prevzemne, tudi nad 160 evrovza kos. Kupnina bo po naših informacijah plačana v petek ali ponedeljek, odvisno od hitrosti bančne »birokracije«. Opaznejših sprememb v podjetju po prevzemu ne bo, vsaj kmalu ne, pravijo naši viri. Ostala naj bi tako uprava, ki jo vodi Toni Balažič, kot tudi predsednik nadzornega sveta Matej Lahovnik, vsaj v kratkem pa Agrokor ne bo spremenil načrtov Balažičeve uprave o racionalizaciji in optimiziranju družbe. A to ne pomeni, kot je zmotno v torek predsednici vlade v odstopu Alenki Bratušek zatrjeval šef NLB Janko Medja, da odpuščanj ne bo - te je predvidel že Balažičev poslovni načrt do leta 2016. Je pa res, daje večino, dobrih tisoč ljudi, Mercator že odpustil, večinoma na tujih trgih in v režiji. Dobre novice za dobavitelje Viri s prodajne in nakupne strani zatrjujejo, da bo Mercator po skupnem reprogramu dihal laže kot po samostojnem reprogramu. Po naših podatkih je tako ročnost slabe milijarde evrov posojil podaljšana še za leto dni, na sedem let, obrestna mera je znižana (in se postopoma dviguje čez leta). Najpomembnejše pa je, da bo Agrokor moral takoj odplačati 200 milijonov evrov dolga - in tako družbo deloma razdolžil -, v Mercator pa pride tudi dodatna likvidnost. Agrokor bo tako moral zagotoviti 20 milijonov evrov, banke pa, kar je novo, še 80 milijonov evrov. Tako se bodo lahko postopoma krajšali tudi plačilni roki dobaviteljem. Devet let prodaj, devet let politizacije O prodaji Mercatorja, kjer je imela tedaj država prek Kada in Soda okoli 30-odstotni delež, seje prvič začelo govoriti maja 2005, ko je tedanji predsednik uprave Zoran Jankovič promoviral idejo 4 x 25. To je pomenilo, da bi po četrtino Mercatorja imeli menedžerji Oankovič jih je piarovsko preimenoval v »zaposleni«), preostalo pa dobavitelji, finančni vlagatelji ali država in mali delničarji. Kmalu za tem se je začel dogovarjati s Tonetom Turnškom, tedanjim šefom Pivovarne Laško (in pobudnikom floskule »nacionalni interes«), ter Matjažem Gantarjem, prvim človekom KD Group. A so imeli politiki drugačno idejo. V enačbo je prišel Igor Bavčar in Istrabenz, Turnšek in Gantar sta se dogovorila z njim, pod patronatom tedanje vlade Janeza Janše (v glavni vlogi operativke je bila tedanja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem, pozneje svetovalka Boška Šrota, kije takrat dejansko že vodil Laško). Tako sta 30. avgusta 2005 največja lastnika Mercatorja postala Istrabenz in Laško, Šrotov lastniški satelit Infond Holding pa je pozneje odkupil še delež KD Group - kije v politično zameno dobil delež v Abanki, k Laščanom pa je romalo še Delo. Ko staleta 2008 Istrabenz in Laško pokleknila pod milijonskimi dolgovi, so banke zasegle večino Mercatorja - tako pa je politika spet dobila krila »nacionalnega interesa«. Poskusi, da bi Šrot Mercator prodal Ivici Todoriču - s tem in takrat najbolj razvpitim srbskim tajkunom Miroslavom Miškovičem seje v projektu Herkul o združenju vseh treh trgovcev neuspešno dogovarjal že Jankovič -, so padali v vodo. Pozneje je pod političnimi pritiski klonila še povsem transparentna prodaja prodajnega konzorcija, v katerem je največ, 22 1 evrov za delnico, ponudil prav Agrokor. Škoda, ki jo je politika povzročila s tem slovenskemu finančnemu trgu in vsem lastnikom Mercatorja, je zdaj jasna - skoraj 283 milijonov evrov. O novih lastnikih Mercatorja bomo znova govorili najpozneje do polletja leta 2018 (verjetno pa že prej), ko zapadejo obveznice PIK, s katerimi Todorič financira nakup Mercatorja. Najpozneje do takrat mora - in to obljubljajo tudi v Agrokorju - hrvaški koncem izvesti javno ponudbo delnic (IPO), s katero po poplačal svoje financerje.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 26. 06. 2014 
Stran: 4