Čas za odložene nakupe? Ali gredo izkupički v reinvestiranje ali porabo in s tem v BDP, je odvisno od več dejavnikov, pravi Sašo Stanovnik iz Alte Invest. »Prvič od tega, ali so stranke ob prevzemu ustvarile dobiček ali izgubo, drugič od stanja oziroma optimizma na borzi ter tretjič seveda od želje po dodatni porabi.« Bolj verjetno je, dabodo ljudje denar porabili za nakupe, ki so jih v letih zategovanja pasu odlagali, meni sogovornik. Hkrati pa dodaja, daje tudi zaradi preteklih rasti manj priložnosti za večje zaslužke na ljubljanski borzi ali tujini. »Zato bi v zadnjem času pričakovali več priliva v porabo kot pa v reinvestiranje. Seveda pa lahko že manjši prilivi na manj likvidni borzi poženejo tečaje. Treba je tudi omeniti, da depoziti ponujajo nizko nominalno obrestno mero, kar prav tako naredi tekočo porabo bolj privlačno.« Reinvestirajo predvsem večji vlagatelji »Opažamo, da izkupiček od prodaje delnic prevzetih družb za nakupe namenijo predvsem vlagatelji, ki so delnice prejeli že zdavnaj v obliki certifikatov ter s tem zgolj zaključujejo certifikatsko zgodbo, in drugi mali vlagatelji,« pravi Stanovnik. In pričakuje, da bo podobno tudi v prihodnje. Večji vlagatelji pa so izkupiček bolj usmerili v reinvestiranje. »A le deloma, večji del pa v bolj razpršene portfelje. » Kot še pravi sogovornik, tukaj optimizem sicer počasi usiha zaradi negotovosti v zvezi s prihodnjimi donosi. »Je pa vseeno bolj verjetno, da bo vsaj del denarja namenjen reinvestiranju oziroma varčevanju.« Živahno na trgu nepremičnin Na nepremičninskem trgu je v zadnjih mesecih precej več transakcij, kot jih je bilo lani, poudarjata nepremičninarja Vesna Levstek iz Nepremičnin Plus ter Zoran Dukič iz agencije Stoja Trade. In med kupci so tudi takšni, ki so zaslužili s prodajo delnic. »Imeli smo denimo kupca, ki je prodal delnice Aerodroma Ljubljana in z izkupičkom kupil nepremičnino,« pravi Dukič in dodaja, daje trg oživel in da ljudje spet kupujejo nepremičnine kot naložbo. Levstkova pa pravi, daje zgolj 20 odstotkov kupcev nepremičnino kupilo s posojilom, preostalih 80 odstotkov je nakup pokrilo drugače. »Med temi je kakšna polovica takšnih, ki so prodali nepremičnino in so kupovali novo, preostali pa so imeli denar iz drugih virov, verjetno kdo tudi zaradi prodaje delnic« Prodaja luksuznih avtov v Sloveniji raste V uredništvu poznamo več primerovmalih vlagateljev, ki so z delom kupnin od prodaje delnic prevzetih slovenskih družb kupili avto. Prodajalci vozil kupcev za izvor premoženja ne sprašujejo, opažajo pa povečano povpraševanje. Audi je letos v Sloveniji prodal že 18 vozil s ceno več kot 100 tisoč evrov, lani v istem obdobju le devet. Direktor Audija v Sloveniji Franci Bolta opaža, da seje kupna moč v luksuznem razredu avtomobilov vidno popravila. »Pri modelih A6, A7 in A8 prodamo večji del močnejših in bolje opremljenih vozil kot lani, zdi se, da se je sprostil krč, ki je še lani držal. Tudi celoten avtomobilski trg raste, pa pri tem zanemarjam izvoz . Ocenjujem, daje rast v primerjavi z lani približno desetodstotna,« pravi Bolta. Rast prodaje trajnih izdelkov Statistični podatki kažejo, da se je v drugem četrtletju minulega leta začela nekoliko povečevati poraba trajnih dobrin. V tretjem in četrtem lanskem četrtletju seje na medletni ravni povečala za 0,3 odstotka, rast v prvih treh mesecih letos pa je znašala pol odstotka. Merjeno v evrih, to pomeni, daje poraba trajnih dobrin gospodinjstev v teh treh četrtletjih na medletni ravni skupno zrasla za 74,7 milijona evrov. Ali je to posledica prevzemovin več razpoložljivega denarja, je težko presoditi zgolj po teh statističnih podatkih. Agregatno se je poraba gospodinjstev v teh obdobjih še zmanjševala, saj seje za 79 milijonov evrov zmanjšala poraba netrajnih dobrin. Drugi učinek, ki se je gotovo poznal pri porabi trajnih dobrin, pa so boljši posojilni pogoji, predvsem za stanovanjska pa tudi potrošniška posojila. Večji učinek bi lahko imele prodaje v teku Po prodaji Žita in Pivovarne Laško bo okoli 16 tisoč malih delničarjev obeh družb prejelo približno 200 milijonov evrov. Še dobrih 290 milijonov evrov bo imelo na voljo nekaj več kot 11 tisoč malih delničarjev Telekoma Slovenije, če bo ta prodan (v izračunu smo upoštevali tržno ceno delnic). S prodajo Cinkarne Celje pa bo nekaj manj kot dva tisoč malih delničarjev dobilo 43 milijonov evrov (po trenutni tržni vrednosti). Skupna vrednost prodaj teh štirih družb znaša 1,7 milijarde evrov, od tega zneska bo okoli 530 milijonov evrov pristalo na računih malih delničarjev. •v Opažamo, da izkupiček odprodaje delnic prevzetih družb za nakupe namenijo predvsem vlagatelji, ki so delnice prejeli že zdavnaj v obliki certifikatov ter s tem zgolj zaključujejo certifikatsko zgodbo, in drugi mali vlagatelji. ■ Sašo Stanovnik, Alta Invest IZKUPIČEK MALIH DELNIČARJEV v mio EUR Aerodrom 55 Mercator 97 Letrika 23 Radenska 14 Helios 27 SKUPAJ 216 Žito 44 Pivovarna Laško 157 SKUPAJ 201 Telekom Slovenij e 288 Cinkarna Celje 43 SKUPAJ 331 Op.:*ocena, pri kateri smo upoštevali kupnino, ki so jo prejeli lastniki delnic poleg prvih 10 največjih; pri večini je število nekoliko manjše. Viri:lastniisračun *""*' *^v f __^^ m^^-__________^^___W. Zoran Durac, Stoja Trade: Imeli smo denimo kupca, ki je prodal delnice Aerodroma Ljubljana in z izkupičkom kupil nepremičnino.

Medij: Finance
Avtorji: Lipnik Karel,Grapulin Teja,Ugovšek Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 05. 06. 2015 
Stran: 2