Sicer pa spremenjeni zakon o gospodarskih družbah (ZGD) predvideva še, da bo po novem lahko podjetnik ustanovil eno družbo z omejeno odgovornostjo v obdobju treh mesecev. Omejitev sicer ne bo veljala za srednje in velike družbe ter ne bo veljala, če družbe, vkaterih je podjetnik v zadnjih treh mesecih pridobil delež, poslujejo. Delujoča družba je po zakonu tista, ki ima odprt transakcijski račun, nima neporavnanih davčnih obveznosti in ima vsaj mesec dni vsaj enega zaposlenega za polovični delovni čas. Strožji pogoji Omejitve pri ustanavljanju podjetij bodo veljale tudi za tiste, ki jih bremenijo prekrški v zvezi s plačilom za delo in zaposlovanjem na črno. Že do zdaj podjetniki niso mogli postati ljudje s seznama neplačnikov oziroma nepredlagateljev davčnih obračunov, po novem pabo to veljalo za vse, ki so bili na teh seznamih vzadnjih 12 mesecih. Prav tako ne bo mogel ustanoviti podjetja nekdo, ki je bil z več kot 50 odstotki udeležen v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije. Novosti pri upravljanju Predlog zakona uvaja institut notranje revizije, podrobnejša pravila pri poročanju o podjetniških pogodbah in njihovi reviziji. Predlog zakona tudi preprečuje ustanovitelju oziroma družbeniku, da ob ustanovitvi s posojilno pogodbo poseže v sredstva družbe, namenjena poslovanju družbe. Novela zakona uvaja nove prekrške, denimo za člane poslovodstva, upravnega odbora in nadzornega sveta. Po novem je višina globe odvisna od velikosti družbe. Tako se kazni za prekrške za velike družbe začnejo pri 15 tisočakih, za mikro družbe pa pri tisoč evrih. O upravljanju državnih naložb Poslanci bodo v državnem zboru danes obravnavali predlog odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb. Vladnemu predlogu, ki navaja seznam premoženja v lasti državnih lastnikov in določa cilje, kako to premoženje upravljati, se v parlamentu obeta podpora. Strateških naložb, v katerihbo država ohranila večinski delež, je 24, pomembnih naložb, v katerih bo obdržala več kot četrtinski delež, je 21, porfeljskih, kijih država lahko proda, pa je 47. STA Vprašajte nas, pomagali vam bomo! Od uvedbe davčnih blagajn nas očitno loči le še nekaj mesecev. O njih se pogovarjamo že precej časa a zdi se, da je vprašanj več kot odgovorov. Imate vprašanje? Pošljite ga na teja.grapulin@finance. si in poiskali bomo odgovor. Čim bolj konkretno vprašanje, tem bolj konkreten odgovor. Za uvod v davčne blagajne preberite članek Davčne blagajne za telebane: vse, česar morda nočete, a morate vedeti o njih (http://www.finance. si/8823312). Odgovore na vprašanja bo iskala TejaGrapulin. Elektronska pošta: teja.grapulin@finance.si Telefon: 01 30 91 549 Davčne blagajne: kaj velja za PavPal I TEJAGRAPULIN I teja.grapulin@ finance. si Nadaljujemo niz odgovorov na vprašanja podjetnikov o uvedbi in uporabi davčnih blagajn. Poslanci bodo danes opravili drugo obravnavo zakona o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja davčne blagajne. Sprejetje zakona je predvideno za september, če ne bi bilo potrjeno nobeno dopolnilo, bi zakon lahko sprejeli že na tej seji, davčne blagajne pa bodo obvezne od 2. januarja 2016. Slabega pol leta nas torej loči od uvedbe davčnih blagajn, podjetniki in podjetja pa imajo vse več vprašanj. Vse tehnične podrobnosti sicer še niso znane, kar je težava predvsem za razvijalce. Finančna uprava (Furs) bo predvidoma, kot smo že pisali, tehnične specifikacije za razvijalce programske opreme objavila avgusta in jeseni omogočila testiranje delovanja sistema. Z nakupom opreme in zagonom internetne povezave se ne mudi tistim, ki uporabljajo vezane knjige računov. Za te bo prehodno obdobje veljalo do 31. decembra 2017, po tem bodo morali imeti davčne blagajne. Tokrat smo preverili, ali bodo morali imeti blagajne tudi ponudniki, ki omogočajo pla- j čilo prek PavPala. : Za PavPal davčne blagajne ne j prinašajo sprememb : »Smo pravna oseba in se ukvarjamo s proda- • jo na daljavo po vsem svetu, prodaja se izve- • de prek računa PavPal, torej ob naročilu ku- : pec plača izdelek s kartico (a ne prek termi- j nala POS), nakazilo pride na račun PavPal. • Ali bomo morali imeti tudi davčne blagajne : oziroma ali se to plačilo šteje za plačilo z go- • tovino,« nas sprašuje Jožica. • Za PavPal in plačevanje po spletu davčnej blagajne ne prinašajo sprememb. Iz predlo-: ga zakona izhaja, da pri plačilu prek ponu-| dnika plačilnih storitev računa ni treba potr-| diti pri Fursu, so nam povedali na finančnem : ministrstvu. »PavPal lahko štejemo za ponu-j dnika spletnih plačilnih storitev, Id izvaja sto- j ritve v Sloveniji neposredno. Za plačila raču-: nov prek PavPala tako velja enaka razlaga in; uporaba zakona o davčnem potrjevanju raču- • nov (ZDavPR) kot za druge izvajalce plačilnih: storitev v Sloveniji, in sicer: če plačilo s kate-j rokoli izmed oblik gotovine ni opravljeno ne-| posredno pri dobavitelju, ampak s posredo-: vanjem izvajalca plačilnih storitev, se plačilo: ne šteje kot gotovinsko in ne velja obveznost; potrjevanja računov po ZDavPR.« Ali enakoj velja tudi za plačevanje s kreditno kartico po: spletu? Na ministrstvu za finance odgovarja-; jo pritrdilno: »Če je plačilo računa izvedeno| prek ponudnika plačilnih storitev, računa ni: treba potrditi pri Fursu.« • Fiskalno pravilo i vliva upanje za naše iiavne finance BJUREUGOVŠEK jure.ugovsek@iinance.si : V petek nekaj pred polnoč j jo je bil z 62 glasovi potrjen j izvedbeni zakon o fiskal-: nem pravilu. To določa, da : država porabi toliko, koli-• kor zbere. Strukturni prij manjkljaj - torej proračun-: ski primanjkljaj, prilagojen • za ocenjene učinke gospo- darskega cikla - bo letno : lahko znašal največ 0,5 od-• stotka, medtem ko zdaj ob-• sega približno dva odstot-: ka BDP (oziroma 600 mili-• jonov evrov) več. : »To je zelo velik korak k zdra-: vim javnim financam, ki nebo-• do obremenjevale prihodnjih j rodov z neustreznim ravna-: njem zdajšnjih generacij,« je iz-• id glasovanja pospremil finanč-• ni minister Dušan Mramor. : Se lahko veselimo? j »Slovenija se že vrsto let spopa-: da z zagotavljanjem vzdržnos-• ti javnih financ. Poglavitna na-• loga fiskalne politike v prihod-: njih letih je zato konsolidacija : javnih financ, ki bo odpravila • nakopičena strukturna nerav-| notežja. Poleg tega, dasta vzpo-: stavitev fiskalnega pravila in fi-• skalnega sveta ter njun prenos • v nacionalno zakonodajo zah-: tevi zakonodaje EU oziroma fi-• skalnega pakta, je uvedba fi-• skalnega pravila tudi način 'di-: scipliniranja' javnih financ. Fi-• skalno pravilo namreč od države zahteva, da vodi javnofinančno politiko, ki zagotavlja srednjeročno uravnoteženost in s tem tudi vzdržnost javnih financ. Čepravje predlog fiskalnega pravila v Sloveniji zaradi asimetričnosti zahtevanega strukturnega salda glede na gospodarske razmere še nekoliko bolj strog od pravil, ki so določena v zakonodaji EU, ocenjujemo, da bo fiskalna politika z njim pridobila sidro. To bo zagotavljalo, da se v dobrih gospodarskih časih ustvarjajo presežki, v slabih časih pa odhodki ne bodo smeli čezmerno presegati prihodkov javnih financ,« pojasnijo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pa bo zagon služil namenu? »Fiskalno pravilo samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ. Čeprav bi bila država ob njegovem neizpolnjevanju vnovič deležna povečanega nadzora od evropske komisije oziroma bi hitro prišla pod drobnogled mednarodnih finančnih trgov, pa največje tveganje njegovemu učinkovitemu delovanju pomeni odsotnost politične in strokovne sprejetosti. Vsi bi se morali zavedati, daje zakon o fiskalnem pravilu namenjen izključno zagotavljanju vzdržnosti javnih financ in s tem k dolgoročni gospodarski stabilnosti. Pri izpolnjevanju določil glede fiskalnega pravila bo imel veliko vlogo fiskalni svet, ki bo moral delovati neodvisno, kredibilno, transparentno, a tudi fleksibilno in pragmatično. Zadnje še posebej velja za obdobje uvajanja fiskalnega pravila. To bo neizogibno tudi obdobje učenja o pasteh in neznankah, kijih vsebuje predlog zakona o fiskalnem pravilu, verjetno pagabodo zaznamovale tudi negotovosti glede izračunavanja potencialnega proizvoda, na katerem temelji koncept fiskalnega pravila,« še pravijo na Umarju. Podrobneje o fiskalnem pravilu pišemo v članku (www.finance.si/8824841). Povprečnina v znesku 519 evrov ne dosega želja občin Državni zbor bo danes odločal o predlogu, da se povprečnina za občine v drugem polletju določi v višini 519 evrov. Parlamentarni odbor za finance je namreč v soboto sprejel dopolnilo k spremembi zakona o izpolnjevanju proračuna, s katerim bi povprečnino v primerjavi s prejšnjim predlogom zvišali za nekaj manj kot 19 evrov. Ta sicer še vedno ne dosega 525 evrov, kot zahtevajo občine. STA

Medij: Finance
Avtorji: STA,Grapulin Teja,Ugovšek Jure
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 13. 07. 2015 
Stran: 4