Dnevnik, 10.07.2013
Borzni komentar Pred dividendo rast delnic Luke Koper Radivoj Pregelj, Abanka Vipa Na ponedeljkovi skupščini Luke Koper je ta po petih letih delničarjem ponovno podelila dividende. Tako bodo delničarji dobili dividendo v višini 0,17 evra, kar predstavlja skoraj 2-odstotno dividendno donosnost. To je vsekakor dobra novica, saj so dividende pomemben vir donosa za delničarje. Kako pomembne so dividende, se lahko vidi na primeru ameriških družb v indeksu S&P 500, kjer so delničarji od leta 1930 večji delež donosa prejeli iz naslova dividend kot pa z rastjo tečajev delnic. Medtem ko je Luka Koper lani ustvarila 10,5 milijona evrov čistega dobička, je za dividende namenila 2,38 milijona evrov.
Dolgoročno sije družba pri dividendni politiki zadala usmeritev, da bi tretjino vsega ustvarjenega dobička izplačala v obliki dividend. To pomeni, da bi lahko letos dividendna donosnost znašala tri odstotke, kar je v skladu z nasprotnim predlogom enega izmed delničarjev. Če bo Luka Koper letos dosegla 13,3 milijona evrov čistega dobička, bi bilo lahko izplačilo v prihodnjem letu še večje. Poslovanje v prvem letošnjem četrtletju je bilo tako po dobičku kot po EBITDA boljše od načrtov. Tečaj delnic Luke Koper je tudi zaradi nameravanega izplačila dividende v zadnjem mesecu dni izkazal solidno 16-odstotno rast. Med kupci so bili v ospredju tuji vlagatelji, ki so povečali lastniški delež v Luki Koper za slab odstotek. Med prodajalci pa so izstopali domači vzajemni skladi. Kljub zadnji rasti bi lahko rekli, da je delnica Luke Koper v primerjavi s primerljivimi podjetji iz regije podcenjena. Trenutno znaša PE Luke Koper 10, povprečje primerljivih podjetij pa 15,9, hamburško pristanišče kotira pri kazalniku 16,10, Luka Rijeka pa kar pri 157 Luka Koper izstopa še po kazalniku EV/EBITDA v višini 5,8, medtem ko je povprečje primerljivih podjetij 15,5. Dejstvo je, daje njihova marža EBITDA v višini 35,7 odstotka med najvišjimi. Upati je tudi, da bo Luka Koper končno uspela pridobiti vsa potrebna dovoljenja za poglabljanje prvega pomola, kar bi omogočilo pristajanje večjih ladij in posledično bi se lahko povečali tudi prihodki in dobiček. V nasprotnem primeru bodo vse večje ladje pristajale v Trstu, kije še lani po pretovoru kontejnerjev krepko zaostajal za Luko Koper. Še več, do drugega leta nameravajo Tržačani v opremo investirati toliko, da bodo imeli pri kontejnerjih dvakrat višje kapacitete od koprskega pristanišča. Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi Abanke Vipe d. d., v kateri je zaposlen. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Pregelj Radivoj
Teme: skupščina Luka Koper
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 10. 07. 2013
Stran: 28