Kot tudi ne, koliko natančno bo preplačana in nato propadla investicija v Mariborsko kulturno središče (Maks), ki naj bi sicer nastalo na teh parcelah, Mariborčane na koncu stala. Odgovori le: "Žalosti me, da vam na vsa vprašanja trenutno ne morem podati konkretnih odgovorov, saj smo v fazi pogajanja z upniki in bankami, zato podatkov in naših pogajalskih izhodišč ne moremo razkrivati." Poplačani z zemljišči? Na sodišču je med ZIM in Meteoritom v teh dneh že potekala prva mediacija, na kateri so bili predstavljeni pogajalska izhodišča, pričakovanja in predlogi za poplačilo 650.000 evrov terjatev Meteorita zaradi nakupa gradbenega materiala ter škode, ki naj bi bila nastala z enostransko prekinitvijo pogodbe. Po grobi oceni gradbinca bi bilo tega skupno za okoli dva milijona evrov. Naj ob tem spomnimo, da je Meteorit že dosegel pravnomočno predhodno odredbo na zemljiščih ZIM v Kamnici, nasproti Qlandie ter na manjšem parkirišču v središču mesta v skupni vrednosti dveh milijonov evrov. Gre za del nekoč občinskih parcel, s katerimi je Mestna občina Maribor (MOM) v rebalansu proračuna leta 2012 dokapitalizirala ZIM v skupni vrednosti 3,684.000 evrov. Neuradni viri zatrjujejo, da naj bi ZIM na ta zemljišča računal tudi pri poplačilu preostalih odprtih terjatev in tako posledice že v začetku neracionalne investicije prenesel na občane. A kot že rečeno, nam Kovačič strategij reševanja podjetja, ki je skorajda v celoti občinsko (98,34-odstotna lastnica je MOM), ni želel razkriti. Četudi gre v bistvu za posel podjetja, pa se je zanj v Kuvajtu osebno dogovarjal mariborski župan Andrej Fištravec. Pri tem v oči bode podatek, da je bilo to 21. novembra, torej še pred uradnim zaključkom javnega zbiranja ponudb za zemljišča ZIM. Podjetje je razpis objavilo 9. novembra, rok za oddajo ponudb je bil 14 dni in se je iztekel 23. novembra. Komentar o sumih, da je bil posel vnaprej dogovorjen, je po prepričanju vodstva občine "enostaven. Župan se je urgentno odpravil dokončno prepričat edinega znanega potencialnega investitorja. Če bi bilo treba, bi se odpravil prepričevati še koga. Če bi kdo dal višjo ponudbo, ki bi prispela 25. novembra, bi bil seveda izbran tisti ponudnik, vendar glede na znana dejstva, da je bil g. Arnaout edini, ki je pred tem izkazal interes za nakup gradbene luknje propadlega projekta, je župan ocenil, da je lahko njegov obisk pri investitorju odločilnega pomena, kar se je kasneje izkazalo kot dejstvo," sporočajo iz občinske službe za odnose z javnostmi. Poudarjajo še, da je župan investitorja v Kuvajtu opozoril, da bo izbran le, če bo ponudil najvišjo ceno. Na občini še menijo, da je pri zadevi treba gledati širši kontekst oziroma celovito sliko. In sicer, da župan že od začetka mandata aktivno išče tuje investitorje, ki bi zagotovili nova delovna mesta: "Tako je med drugim župan lansko poletje gostil investitorja Arnaouta, s katerim sta si ogledala več nepremičnin. Na veliko presenečenje je g. Arnaout največji interes pokazal prav za omenjeno gradbeno jamo, saj je dobil idejo, da bi zgradil mednarodno univerzo, ki bi za seboj potegnila mnoge druge poslovne dejavnosti, kar bi dolgoročno močno pripomoglo pri razvoju Maribora. Župan ga je pri tem podprl, vendar mu je tudi razložil, da gre za nepremičnino, ki je v lasti podjetja ZIM, ki je v večinski lasti občine. To pa mora v primeru prodaje izvesti javni razpis, na katerem je izbran tisti ponudnik, ki ponudi največjo kupnino." Stavbna pravica podeljena neposredno Na občini so pred zaključkom zbiranja ponudb urejali tudi druge potrebne zadeve. In sicer so na svoji spletni strani že 20. novembra objavili namero o podelitvi stavbne pravice za 1700 kvadratnih metrov veliko občinsko parcelo znotraj območja Maksa, kjer je bila sicer predvidena Umetnostna galerija. Sicer tovrstne postopke vodi občinsko Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki so ga tokrat obšli oziroma pogodbo sklenili neposredno na občini. "Župan ima to pristojnost, da sam podpiše pogodbo," pravi direktor podjetja Mojmir Grmek. Poleg tega predpisi kot zadostno navajajo že objavljeno namero na spletnem portalu. Občinska predstavnica za odnose z mediji Taja Kordigel je včeraj še povedala, da je bila pogodba o podelitvi stavbne pravice sklenjena za 99 let. Cenitev stavbne pravice je opravil Bojan Pajnkiher, po njegovem izračunu bo investitor plačeval 533 evrov mesečne "najemnine". Da sam posel oziroma prodaja zemljišč za podjetje ne pomeni veliko dobrega, pa nasprotno kot na občini menijo nekateri drugi solastniki podjetja ZIM. Ti imajo sicer minimalne lastniške deleže. Ocenjujejo, da je bila kupnina prenizka, tudi zato, ker je bil komunalni prispevek že plačan, opravljena rušitvena dela in izkop jame. Podjetje, lastniki, ne nazadnje tudi upniki pa s tem oškodovani. Zato razmišljajo (rok se izteče 20. januarja) o izpodbojni tožbi zoper sklep o prodaji, ki ga je na decembrski skupščini predlagal predstavnik MOM. A kakor pravi dr. Borut Bratina, predstojnik katedre za gospodarsko pravo na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, napoved še ne zadrži izvajanja na skupščini izglasovanega sklepa. Medtem ostajajo bolj ali manj skrivnostne tudi namere investitorja. Za več pojasnil kot zgolj to, da bo v Mariboru kanadska ali ameriška univerza, pa tudi za druga vprašanja direktorica mariborske Eble, Arnaoutovega podjetja, preko katerega se je sklenil posel, ni bila dosegljiva. Z občino so dogovorjeni, da je samo ona vez do podjetnika. Ko smo želeli do njega priti tudi preko drugih oseb, to ni bilo mogoče. O koristnosti občinskega posla se porajajo številni dvomi

Medij: Večer
Avtorji: Bezjak Branka,Kereži Urška
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Maribor
Datum: 17. 01. 2014 
Stran: 19