in stremi k izboljševanju korporacijskega okolja za gospodarske subjekte, se kljub temu ne Evropa ne Slovenija (še zlasti) ne moreta izogniti spremembam, ki posegajo tudi po instrumentih za ublažitev nastale gospodarske krize in usmeritvah, ki jih narekujejo hude recesijske razmere za gospodarstvo. Avtor v prispevku predstavi tudi sklepanje pogodb s poslovodnimi osebami v praksi in prikaže številne dileme in potrebe po nadaljnjih spremembah zakonodaje na tem področju. Korporacijska zakonodaja med poslovodnimi osebami in družbo Gospodarska kriza v korporacijskem okolju pogosto povzroča številne kadrovske zamenjave vodilnih managerjev, ki zahtevajo uporabo določil zakonodaje in različnih pogodbenih razmerij med poslovodnimi osebami in družbo. Poslovodne osebe 1 opredeljuje ZGD-1 ,- ki v / Kot poslovodne osebe bodo v nadaljevanju obravnavani zlasti člani uprav v delniški družbi, načeloma pa velja povedano mutatis mulandis za poslovodne osebe po 10. členu ZOD-I. 2 Zakon o gospodarskih družbah - ZOD-I, Uradni lisi RS, št. 42/2006, 10/2008, 68/200S, 42/2009. pojem poslovodstva uvršča organe ali osebe, ki so po ZGD-1 ali aktih družbe pooblaščeni za vodenje poslov družbe (10. člen ZGD-1). Pri delniški družbi vodi posle družbe uprava (265/2 člen ZGD-1) oziroma upravni odbor (285/1 člen ZGD-1), pri družbi z omejeno odgovornostjo pa poslovodja (674/1 člen ZGD-1). 3 Slovenska korporacijska zakonodaja zahteva, da ima družba vsaj dva organa: skupščino in poslovodstvo (nadzorna funkcija posebnega organa ni nujno potrebna). Pri tem je treba omeniti, da so člani organov vodenja - poslovodstvo v korporacijskih funkcijah, na katere jih imenujejo organi glede na izbrani sistem upravljanja (255/1 člen ZGD-1). Z imenovanjem in prevzemom funkcije člani organa vodenja vstopijo v korporacijsko razmerje z družbo. Dodatno pa je mogoče skleniti pogodbeno razmerje z družbo (262/1 člen ZGD-1). Sama narava pogodbe je polivalentna, saj se združujejo korporacijski, obligacijski in delovnopravni elementi. Statusnopravni vidiki pogodb poslovodnih oseb Pri urejanju razmerij med organi v družbi je treba izhajati iz osnovnih (doktrinarnih) korporacijskih interesov posameznih organov v družbi. Pri tem skupščina zastopa individualne interese delničarjev, ki jim je primaren naravni interes čim večji izpien, dividende in .J 1'oJrolmeje Plavsak. Nina. Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-l). 1. knjiga. ijubliaim. OV Založba, 2006, HiV-171. vrednost njihovih naložb. Glede na sistem upravljanja je v dvotirnem sistemu pomemben interes uprave, da stremi k razvoju in uspešnosti podjetja. Nadzornemu svetu pa je izhodišče interesa delovanje v dobro družbe. V enotirnem sistemu bi te interese pripisali izvršnim članom upravnega odbora (podobno kot uprava) oziroma neizvršnim (podobno kol nadzorni svet). Ti trije različni korporaeijski interesi imajo presečišče v sklepanju pogodb in konsideraciji za prevzete obveznosti med posameznimi organi, zadnje zakonske spremembe ZGD-1 C pa nekoliko nesistemsko posegajo v doktrinami položaj posameznih organov. Pravni položaj članov organov vodenja ali nadzora določajo na eni strani pristojnosti in dolžnosti ter na drugi odgovornost za izvajanje pristojnosti in izpolnjevanje dolžnosti. 4 Predmet obveznosti članov organov vodenja ali nadzora je po svoji naravi storitev, to pa pomeni opravljanje določenega dela, s katerim se doseže ali skuša doseči kak namen. 3 Ker je položaj članov organov vodenja ali nadzora samostojen in načeloma neodvisen od delničarjev, je stroga tudi njihova odgovornost." Samostojnost članov organov vodenja je premosorazmerna z njihovo odgovornostjo. Dejanja organov vodenja ali nadzora neposredno zavezujejo družbo (obligacija prizadevanja). To velja tudi za škodna dejanja njihovih članov. Z imenovanjem za člane in prevzemom funkcije nastane tako imenovano korporacijskopravno razmerje med članom in družbo, ki je več ali manj kogentno urejeno že v zakonodaji. To velja tudi za vprašanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora. 7 Spremembe ZGD-1 v letu 2006 so uveljavile odškodninsko odgovornost članov vodenja ali nadzora. Spremenrbe ZGD-1 leta 2006 so uveljavile možnost izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja družb. S tem se je spremenilo tudi poglavje Organi delniške družbe, kjer se enovito nomotehnično najprej pojavljajo določila, skupna organom vodenja ali nadzora v družbi. 8 Tako je opredeljena tudi skupna določba o skrbnosti in odgovornosti ter odškodninski odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb na organe vodenja ali nadzora. 11 Člani organov vodenja in nadzora morajo pri opravljanju nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja ter varovati poslovno skrivnost družbe 10 (263/1 člen ZGD-1)." Solidarno odgovarjajo družbi za škodo, nastalo kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali dolžnosti (263/2 člen ZGD-1). Po tretjem odstavku 263. člena ZGD-1 se organi vodenja ali nadzora razbremenijo odškodninske odgovornosti, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Poslovodstvo (uprava oziroma izvršni direktorji) se ne ekskulpira odgovornosti, čeprav ga nadzorni svet oziroma upravni odbor potrdi ali se strinja z njim. Odškodninska odgovornost je obligacijsko razmerje, v katerem je ena stranka zavezana povrniti povzročeno škodo drugi stranki, ta pa je upravičena zahtevati tako povrnitev. Odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora se ustvari do družbe, ki je tudi pravno legitimirana za vložitev tožbe zoper odgovorne člane organov vodenja ali nadzora. Za tako odškodninsko odgovornost veljajo splošne predpostavke za nastanek odškodninske obveznosti po civilnopravnih predpisih (nastanek določenih pravnih dejstev): • škodljivo dejstvo, • nastanek nedopustne škode, • vzročna zveza med škodljivim dejstvom in nedopustno škodo ter • odškodninska odgovornost. Za škodljivo dejstvo se šteje vsako dejanje ali opustitev, ki fiomeni kršitev obveznosti članov organov vodenja ali nadzora (protipravnost ravnanja - prepoved vračila in obrestovanja vložkov ter vpisa lastnih delnic, nespoštovanje standardov dobrega gospodarja ipd.). To so lahko posamezni posli in dejanja, ki jih člani organov vodenja ali nadzora storijo v nasprotju z zakoni, statutom, akti družbe, predpisi ali poslovno prakso, in opustitev dolžnega ravnanja (skrbnost vestnega in poštenega gospodarja). Škodljivo dejstvo mora v morebitnem sporu dokazati družba oziroma oškodovanec. Pri delniški družbi lahko škoda nastane kot zmanjšanje premoženja (tako imenovana navadna škoda) in kot preprečitev povečanja premoženja (tako imenovani izgubljeni dobiček). 12 V obeh primerih gre za premoženjsko škodo, ki je v delniški družbi ni enostavno dokazati, saj pri poslovanju ves čas prihaja do prilivov in odlivov, prihodkov in odhodkov ter stroškov, ki vplivajo na trenutno premoženje družbe. Vendar se povrnitev premoženjske škode ravna po načelu restitucije. Natančnejše premoženjsko stanje družbe se ugotavlja ob koncu poslovnega leta in ob periodičnih obračunih poslovanja. Zato ni mogoče vsakega zmanjšanja premoženja že šteti za škodo po civilnopravnih predpisih. 13 Na tej podlagi lahko na splošno kot škodo za družbo opredelimo zmanjšanje premoženja (oziroma (ne)ustvarjeni dobiček), do katerega ne bi prišlo (oziroma bi bil ustvarjen dobiček) z upoštevanjem hipotetičnega oblikovanja in razvoja premoženja družbe ob pravilnem in skrbnem vodenju družbe. Nastanek in obstoj škode mora dokazati družba oziroma oškodovanec. 14 Med škodljivim ravnanjem in nedopustno škodo mora obstajati pravno relevantna vzročna zveza. Po našem pravu se upošteva tako imenovana adekvatna vzročnost, ki pomeni, da člani organov vodenja ali nadzora odgovarjajo za tiste škodne posledice, ki običajno nastanejo zaradi ne dovolj skrbnega opravljanja dolžnosti in pristojnosti v družbi. Obstoj vzročne zveze mora dokazati družba oziroma oškodovanec. -i Temeljni predpis, ki posega na področje urejanja razmerij med organi vodenja ali nadzora ter med družbo in temi organi, je zgd- i . na področje urejanja teh specifičnih razmerij spadajo tudi drugi predpisi V SMISLU ŠIRŠE KORPORACIJSKE zakonodaje, med katereodo, če dokažejo, da je škoda ali del škode nastala zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, kijih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in široke upravljanja liodjetij, ni moglo niti preprečili, odvrniti ali omejili škodljivih posledic. Član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo, če dokaze, da dejanj, določenih v 35. do 39. členu ZFPPIPP, ni mogel opraviti samostojno ali da je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, vendar so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali tla član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgo-I i •. II. _ I I 11 I 1 ) ' ; i i U I n • n I ! IPP glede enakega obravnavanja upnikov. Po 43. členu ZFPPIPP je določena še odškodninska odgovornost nadzornega sveta za škodo upnikom, ki so jo imeli, ker v stečajnem |X)stopku niso dosegli polnega plačila: če je nad družbo začet stečajni postopek in poslovodstvo v dveh letih pred začetkom stečaja predlaga sklep o povečanju osnovnega kapitala z vložki in nadzorni svet presodi, da družba ni insolventna in da ni f>olrebno povečanje osnovnega kapitala, ali pa skupščina zavrne sklep o povečanju osnovnega kapitala. Po 43. členu ZFPPIPP so člani nadzornega sveta odškodninsko odgovorni upnikom, če od poslovodstva niso zahtevali poročila o poslovanju po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1 o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na jjoslovanje družbe in pomembno vplivajo na položaj družbe, ali če bi na podlagi letnega ali drugih poročil ugotovili insolventnost družbe, vendar niso ukrepali. Če škoda ni nastala zaradi ravnanja poslovodstva ali nadzornega sveta, ampak gre za vzroke, ki jih uprava ni mogla preprečiti in delujejo na podjetje od zunaj - naravne katastrofe, spremembe na trgu - in člani uprave to dokažejo, ne morejo odgovarjati za škodo po 42. in 43. členu ZFPPIPP. '" Poslovodstvo je torej upnikom solidarno odgovorno za škodo, člani |ioslovodstva (smiselno tudi drugih organov družbe) p;i so poplnoma ali delno prosti odškodninske odgovornosti za šk

Medij: HRM
Avtorji: Jovanović Dušan
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 09. 2009
Stran: 57