Ko sem bil pozneje pozvan h gospodarskim kriminalistom, je bilo ugotovljeno (njihovi in moji podatki so se skladali), da je bila moja udeležba v lastništvu banke minimalna ter da nikakor ni šlo za "silne milijone" zaslužka pri njihovi prodaji. Podatki glede prodaje teh delnic so torej znani in v sodnem postopku in postopku tožilstva ter naknadnem pregledu davčne uprave, so se navedbe J. Janše glede "silnih milijonov" in še nekaterih drugih obtožb - vse so v stenogramih DZ - izkazale kot neresnične. Zanikam, da sem se okoristil ali obogatel pri delnicah SIB ter sem se glede tega vedno pripravljen soočiti z vsakomur. Docela brezsmiselno je tudi novinarjevo sklepanje, da naj bi sodil v takratno interesno sfero LDS (morda je bila naša resna napaka, da nismo v politiki nikoli iskali in imeli podpore). Le kot primer, tedanji predsednik kreditno-monetarnega odbora parlamenta mi je onemogočil sodelovanje na seji in s tem zagovor, čeprav je to poslovniška pravica. Ob vsem političnem in medijskem pogromu, ki ga je bila deležna SIB (in njeno poslovodstvo), pa se pozablja, da smo s sodelavci banko postavili in razvili tako rekoč iz nič. To je zahtevalo veliko truda in znanja, kar ve vsakdo, ki se je kdaj lotil česa podobnega; res je, bile so tudi napake, česar ne zanikam. Ves trud in garanje pa je bilo nato na lahek način poteptano v aferi. Zato me čudi, da želi novinar s takšnim načinom podcenjevanja tujega dela in širjenjem zavajanj nadaljevati. Danes je poznavalcem razmer in mnogim v širši javnosti že znano, da bi se - če SIB ne bi bila deležna vsesplošne politične gonje - zanjo in za mesto Ljubljana gotovo poiskala kakšna bolj razumna, ekonomsko racionalna rešitev. Vlado Klemenčič, Ljubljana

Medij: Večer
Avtorji: Klemenčič Vlado
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Prejeli smo
Datum: 04. 05. 2010
Stran: 5