Delo, 22.10.2013
Po kredite k drugim bankam Factor banka in Probanka Banka Slovenije je prejela načrta prestrukturiranja, čez dva tedna bosta poslana v Bruselj Ljubljana - Izredni upravi Probanke in Factor banke sta Banki Sloveniji poslali načrta prestrukturiranja. Ta se bosta v prihodnjih dveh tednih lahko še popravljala, nato pa ju bo finančno ministrstvo v potrditev poslalo še evropski komisiji. Nejc Gole Evropska komisija je dala vladi začasno soglasje za izdajo milijarde evrov poroštva, za dokončno soglasje pa mora Bruselj potrditi še načrta prestrukturiranja.
»Načrt prestrukturiranja, ki ga je odobrila evropska komisija, bo podlaga za delovanje oziroma končevanje poslovanja bank. Prednostna naloga izredne uprave obeh bank je doseči največje poplačilo danih kreditov in drugih naložb, zato da bo državna pomoč, ki bo potrebna za celotno poplačilo vseh obveznosti do navadnih upnikov, čim manjša. Republika Slovenije bo banki dokapitalizirala, ko bo nastala potreba po vzdrževanju solventnosti bank,« so pojasnili v Banki Slovenije. Kot je znano, naj bi strošek davkoplačevalcev za nadzorovano likvidacijo bank znašal 400 milijonov evrov. Nadaljnji postopek nadzorovanega prenehanja je odvisen od dokončne vsebine pripravljenih gradiv. Izredna uprava bo v vsakem primeru postopala skladno z njimi, pravijo v Probanki. V Factor banki pa pojasnjujejo: »V banki pripravljamo vse -potrebno za postopno prodajo našega kreditnega in nepremičninskega portfelja, vendar mora evropska komisija prej odobriti načrt za prestrukturiranje.« Ker v banki ne sklepajo novih poslov, že zmanjšujejo število zaposlenih; do konca leta nameravajo njihovo število zmanjšati na približno 60, to je približno 20 manj kot ob koncu lanskega leta. Poleg države in lastnikov bodo stroške likvidacije bank nosili tudi imetniki podrejenih obveznic. Društvo Mali delničarji Slovenije so ogorčeni, ker bodo izgube pokrivali tisti, ki zanje niso odgovorni. Menijo, da novela zakona o bančništvu, ki stroške sanacije bank prenaša tudi na imetnike obveznic, protiustavno retroaktivno posega v pravice vlagateljev, navedene v prospektih izdajateljev. S težavami pa se srečujejo tudi nekatera podjetja. Ta se na centralno banko obračajo z vprašanji, kaj naj storijo, potem ko sta jim banki pred začetkom likvidacije obljubili finančno spremljanje projekta. »Izredni upravi ne smeta sklepati novih poslov, zlasti ne na področjih, kjer sta banki prej ravnali zelo tvegano. Podjetja morajo iti k drugim bankam, ki bi morale dobre projekte pogledati,« odgovarja namestnik guvernerja Janez Fabijan. Ta poudarja, da obe banki še naprej sodelujeta pri prestrukturiranju podjetij.
Medij: Delo
Avtorji: Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 10. 2013
Stran: 9