Večer, 17.05.2014

Perutninarji bodo_še_premislili_o_GlaserjuPerutninarji bodo še premislili o Glaser ju Ker je Perutninarska zadruga Ptuj lastnica skoraj četrtine Perutnine, bo njena vloga na skupščini delničarjev o imenovanju nadzornikov odločilna DARJA LUKMAN ŽUNEC Perutninarska zadruga Ptuj bo na izredni skupščini Perutnine Ptuj v prihodnjem tednu nedvomno odigrala pomembno vlogo. Kot smo poročali, predstavniki Kada, Probanke in Društva malih delničarjev predlagajo, naj se v petek odpokličeta predstavnika delničarjev v nadzornem svetu dr. Borut Bratina in Drago Sok. Namesto odpoklicanih članov naj bi izvolili nove predstavnike delničarjev: Miha Butaro, Miha Resmana, Rajka Stankoviča, Gorana Gojkoviča in Grega Tekavca.

S tem bi se število članov povečalo na devet, razmerje članov pa prevesilo v korist predstavnikov kapitala, zmanjšal pa vpliv zaposlenih, ki imajo tri predstavnike. V nadzornem svetu bi po tem predlogu ostal dosedanji član Simon Toplak, ki zastopa Perutninarsko zadrugo, ta pa razpolaga s četrtino delnic podjetja. Toplakovo ravnanje bo ob predstavniku Merkurja v bodoče jeziček na tehtnici. Torej tudi če bo šlo za napovedano odločanje o kasnejši zaupnici Romanu Glaserju in njegovi menedžerski ekipi ter za uresničitev Kadovih zahtev po neodvisnih revizijah finančnih naložb Perutnine v preteklosti. Včeraj so se kar štiri ure o ravnanju na izredni skupščini in v nadzornem svetu posvetovali člani upravnega odbora te zadruge. Predsednik Simon Toplak nam je po seji povedal, da še niso ničesar sklenili. Kot smo neuradno izvedeli, je bila razprava zelo burna, a so se na koncu odločili, da se bo glede ravnanja na izredni skupščini Perutnine vsak član upravnega odbora javno opredelil na seji, sklicani za torek. Večina kooperantov - poklicali smo sedem večjih - je včeraj precej nerada odgovorila na naša vprašanja o pogledih na težaven položaj Perutnine. Spraševali smo jih, ali posledice njene zadolženosti občutijo pri svojem sodelovanju s podjetjem in o morebitnem odločanju njihove zadruge, ali Glaserju odreči podporo za vodenje družbe. Nekateri niso hoteli prav ničesar komentirati, drugi so odvrnili, da so s svojim položajem in plačili povsem zadovoljni, prav tako z vodstvom družbe, spet drugi, da bi bila zamenjava v vrhu Perutnine dobrodošla. Edina, kije bila pripravljena javno povedati svoje mnenje, je Marta Braček iz Vitomarcev. Z možem Antonom se že desetletja preživljata s pitanjem piščancev za Perutnino. "Zapravilo nas bo, vodstvo Perutnine, s svojim načinom vodenja. Saj vidimo zadnja leta, kako nas stiskajo. Ne glede na to, ali drži ali ne, nam vedno odvzemajo kakih 700 evrov pri turnusu, s katerim sicer povprečno zaslužimo kakih 7000 evrov. Vedno je ta odškodnina enaka, vedno najdejo napake, ali da so piščanci nekaj gramov pretežki ali prelahki. Občutek imam, da ne vedo več, kako bi nas še stiskali, samo da najdejo kake odbitke. Skrbijo le za svoje koristi in kako bodo ohranili svoje položaje. Žalostno je, da nam zdaj za oddane piščance plačujejo že s trimesečno zamudo," je ogorčena Bračkova. Dodaja, da bi se moralo nekaj spremeniti in da jih mora zadruga pri tem še bolj neodvisno zastopati, da bi dosegli pravično plačilo za težko delo. Pravi še, da si nihče od zaposlenih ali zadružnikov ne želi stečaja Perutnine. "Glaserju je najbrž vseeno, on ima že vsega dovolj, je poln denarja ... In še več bi radi imeli, on in tisti okoli njega. Škoda, da je tako daleč prišlo, še nikoli ni bilo tako slabo s to našo Perutnino. Kakorkoli so kritizirali socializem, je res, da je bilo v času direktorja Gojčiča čisto drugače, v Perutnini so imeli do ljudi lepši odnos in so za dopoldan pripeljane piščance plačali še isti dan. Kar pozabljajo, da dobimo rejci vse manj, da se višajo stroški, od elektrike in vode naprej, in da imamo stroške tudi s plačilom delovne sile, za en turnus to pri nas znaša 1000 evrov," pravi Bračkova, ki zdaj v vsakem od štirih letnih turnusov zredi po 26 tisoč piščancev. Perutninarska zadruga Ptuj je specializirana za organizacijo reje brojlerskih piščancev. Na območju severovzhodne Slovenije je preko nje od poslovanja Perutnine odvisen obstoj vsaj kakih 500 delovnih mest na kmetijah. Zadruga je organizatorka proizvodnje, svojim članom svetuje pri tehničnih rešitvah in posodobitvah proizvodnega procesa, pripravlja projektno dokumentacijo za novogradnje in ima razvojni sklad, ki članom omogoča dolgoročno financiranje proizvodne opreme in obnove hlevov. Simon Toplak: "Odločitev o glasovanju na skupščini Perutnine Ptuj bomo sprejeli v torek." AAB* H 1 '"" W j^. A^^^^^L t^L^L^L^LU Skupščina Perutnine Ptuj naslednji teden bo očitno burna. Vsekakor ima dogajanje v tej družbi pomemben vpliv na celotno ptujsko okolje, saj je velik zaposlovalec. (Marko Vanovšek)

 

Medij: Večer
Avtorji: Lukman Žunec Darja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 05. 2014 
Stran: 6