Čeprav je predlog z imeni novih nadzorrukovpo dostopnih podatkih »preživel« tako torkov vladni odbor za gospodarstvo kot včerajšnjo sejo vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanje, je odločanje o Je Mehova razrešitev nična? Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali so nadzorniki Boruta Meha razrešili v skladu s statutom HSE. Ta namreč predvideva predčasni odpoklic generalnega direktorja le v primerih, ko je ta kršil zakonodajo, izdajal poslovne skrivnosti, povzročil za najmanj pol milijona evrov škode ali gradiva vladi pošiljal mimo nadzornega sveta. Po dostopnih informacijah v utemeljitvi sklepa o razrešitvi ni mogoče najti nobenega od razlogov iz statuta. Ker zakon o gospodarskih družbah dopušča možnost določitve razlogov za odpoklic v družbeni pogodbi, torej statutu, bi to lahko teoretično celo pomenilo, da je sklep o razrešitvi ničen. Meh, ki bo na HSE po novem zaposlen kot svetovalec, včeraj ni bil dosegljiv, prav tako pa nam ni uspelo priklicati njegovega začasnega naslednika Viljema Pozeba, ki sicer ostaja tudi na čelu Dravskih elektrarn. njem po naših informacijah blokiral predsednik vlade Borut Pahor. Ta naj bi ocenil, da bi lahko menjava nadzornikov HSE še pred nedeljskimi županskimi volitvami v Velenju ogrozila zmago Bojana Kontiča, vodje poslanske skupine SD. Pahorju gre na roko tudi odsotnost ministra za finance Franca Križaniča, ki je prejšnji teden kot edini od ministrov nasprotoval predlogu Radičeve, včeraj pajeodšelvVVashingtonnaletno zasedanje Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) . Predsednik vlade naj bi namreč želel, daje pri odločanju o prihodnjih nadzornikih HSE prisoten tudi Križanič. »S predsednikom vlade se bova danes dogovorila, ali bomo to razrešitev obravnavali kdaj drugič. Zagovarjala bom, da se to vprašanje čim prej razreši. Odlašanje z odločitvijo, ki je na mizi, ne bo prineslo nič dobrega. Ker projekt poteka, nastajajo obveznosti, zato zmeraj težje prevzemam odgovornost za vse, kar se dogaja, kervem, kaj se dogaja,« je včeraj opoldne pred srečanjem s Pahorjem novinarjem dejala Darja Radič, H lahko odprtje razprave o zamenjavi teoretično zahteva tudi na sami seji. Ministrica za gospodarstvo je obenem potrdila, da je nadzorniki HSE niso seznanili s sklepom o Mehovi razrešitvi. »Tega niso storili ne pred sejo ne po seji. Nimam pojasnila, zakaj je prišlo do odstavitve. Glede tega bom počakala na uradno sporočilo. Se posebno me zanima, kaj je bil razlog, glede na to, da so gospoda Meha razrešili nekrivdno,« je dejala Radičeva. Tudi sicer je bila Mehova odstavitev izpeljana zelo na hitro. Po naših informacijah je predsednik nadzornega sveta HSE Franc Žerdin izredno sejo sklical v ponedeljek, na njenem dnevnem redu pa so bile zgolj »običajne« točke, med njimi tudi seznanitev z novimi nadzorniki iz vrst zaposlenih. Kot smo izvedeli, je Žerdin dnevni red s predlogom za Mehovo razrešitev, ki so jo soglasno podprli vsi nadzorniki, med njimi tudi predstavnik ministrstva za gospodarstvo Franc Žlahtič, razširil na sami seji. Utemeljitev za Mehovo rešitev naj bi nadzorniki spisali v več točkah, pri čemer nobena od njih ne omenja bloka 6. Glavni očitek zdaj že nekdanjemu generalnemu direktorju je tako bil, da položaja znotraj holdinga zaradi sporov s hčerinskimi družbami ne obvladuje več. Žerdin, ki nam ga včeraj ni uspelo priklicati, naj bi med argumenti navajal tudi odprto pismo z očitki zoper Meha, ki ga je pred dvema mesecema na vlado in javnost naslovil vodja sindikata v TEŠ Branko Sevčnikar. Radičeva: Ne dvomim, da za stavko stoji neki drugi interes Stavka energetskega sektorja, ki je napovedana za 12. oktober, je po besedah gospodarske ministrice Darje Radič nezaželena, napetosti med sindikati in državo pa ostajajo. Jabolko spora je še naprej reorganizacija energetskega sektorja, velik problem pri reševanju ključnih vprašanj pa pomanjkanje dialoga. Na glavno bojazen sindikata, ki v procesu reorganizacije vidi nevarnost velikih odpuščanj delavcev, je Radičeva odgovorila: »Zagotavljam, da v procesu reorganizacije ne bo prišlo do večjih odpuščanj takoj, če pa se bo pojavila potreba po zmanjšanju števila zaposlenih, bomo ukrepali postopno, z naravnim odlivom ali prezaposlitvami.« K temu je dodala, da je položaj zaposlenih v energetskem sektorju bistveno boljši kot drugod v gospodarstvu, ob nadpovprečnimi plačah so delavci namreč deležni še nekaterih bonitet, kot sta regres in božičnica. »V tej situaciji tako res težko razumem, da so stavkovne zahteve upravičene, oziroma ne dvomim, da za tem stoji neki drugi Interes,« je dodala ministrica, ki predvideva, da je v ozadju stavke projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 07. 10. 2010 
Stran: 17