Pahorjeve domislice prejšnjega tedna Na novinarski konferenci po seji vlade je Borut Pahor med dolgimi govori in odgovori na vprašanja novinarjev dejal tudi naslednje: - Republika Slovenija prebija vse meje možnega. - Ministri so začeli delati s polno paro. - Zelo sem zadovoljen z delom vlade, stvari se spreminjajo na bolje, vlada dela timsko in stojim za ministri. - Simona Dimic je prepomembna za delo v kabinetu in ne gre v OVSE. . - Hrvaška predsednica vlade namje včeraj popoldne (v sredo, op. a.) poslala sporočilo, da je Zagreb pripravljen na nadaljevanje pogovorov glede deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v okviru nasledstva, torej v Baslu. To je novica dneva, vi pa boste seveda presodili sami. Nekateri Pahorjevi odgovori - Na vprašanje Demokracije, kako komentira odkrita dejstva o tihem družbeništvu Danila Topleka, direktorja Taluma in vidnega člana SD, v nekaterih podjetjih, ki sodelujejo s Talumom, in ali bo predlagal njegovo zamenjavo v članstvu nadzornega sveta NKBM, podobno kot so bile izvedene zamenjave nadzornikov v HSE in Pošti Slovenije, je Pahor odgovoril, da mu je čisto vseeno, ali je nekdo član SD ali SDS. Na dodatno vprašanje, ali bo predlagal Toplekovo zamenjavo v nadzornem svetu banke v državni lasti, je odvrnil, da je to v pristojnosti ustreznih institucij in ne njegovi. - Na vprašanje o premoženju Simone Dimic je odvrnil, daje Dimičevi osebno svetoval, naj novinarjem poda odgovore na vprašanja, ki jih ti želijo glede njenega premoženja, ki se kopiči v zadnjem času. To naj bi se bila dogovorila že v sredo. Na našo pripombo, da je še v sredo dejala, da osebnih stvari ne komentirale odvrnil, da je verjetno to naredila še pred njunim dogovorom. Dejal je še: »Poglejte si Poglede, pa boste vse izvedeli.« Pri tem je imel v mislih četrtkovo večerno oddajo Pogledi Slovenije na nacionalni televiziji, ki jo vodi Uroš Slak. Izkazalo pa se je, da ji je Pahor slabo svetoval, saj se je z odgovori samo osmešila, povedala pa nič bistvenega. Po razpravi o Talumu in Simoni Dimic je Pahor novinarsko konferenco vidno živčen končal zelo na hitro, se poslovil in ni dovolil dodatnih vprašanj. ► I "V anilo Toplek je dolgo-I 1 letni direktor Taluma, -l—-' družbe v državni lasti. Poleg tega je vidni član Pahorjeve SD in predsednik nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) ter podpredsednik skupščine Kapitalske družbe (Kad). Slednja je tudi solastnica Taluma. Pred časom pa so novinarji poslovnega dnevnika razkrili, da je Toplek tudi tihi družbenik v zasebnem podjetju, ki je poslovalo s Talumom. Za delež v tem podjetju naj ne bi bil plačal niti evra. Poleg tega se je v zadnjem času razkrilo, da je Toplek tudi tretjinski lastnik zasebne družbe Vesol, ki je na Talumovem, torej državnem zemljišču zgradila sončno elektrarno. Poleg Topleka sta lastnika Vesola še Anja in Blaž Pesjak, sin in hčerka Borisa Pesjaka, predsednika uprave banke Factor. Ta banka je povezana s posli v Talumu, skupaj z drugimi podjetji pa jo obvladuje družba ACH oziroma Herman Rigelnik, nekdanji predsednik državnega zbora. Blaž Pesjak, sin predsednika uprave banke Factor, po nenadni smrti Bojana Knupleža začasno vodi upravo v Merkurju. Pahor ne ukrepa Danilo Toplek že nekaj časa zbuja dvome v slovenski strokovni javnosti. O njem so na premierja Pahorja doslej naslovili že več poslanskih vprašanj. Eno zadnjih je bilo na primer v ponedeljek, ko ga je Zvonko Černač med drugim vprašal: »Visoki predstavnik vaše stranke je direktor državnega podjetja, položaj pa je izkoriščal predvsem za to, da je skrbel za svoje zasebne posle. Pričakovali bi vaš nedvoumni javni poziv k njegovemu odstopu. Ne vemo niti tega, ali gre za osamljen primer. Koliko je še takšnih tihih družbenikov iz vaše in ostalih vladajočih strank, ki položaj v državnih podjetjih izkoriščajo za zasebne posle? Kaj boste torej storili, da se takšna razmerja, ko gre za izkoriščanje položaja v državni družbi za osebna okoriščanja, očitno pod izrazitim pokroviteljstvom politike, v bodoče preprečijo?« Pahor mu je odgovoril: »Storili bomo vse, kar je v naši moči.« Po uvodnem stavku pa je Pahor poskušal odgovor zapeljati v drugo smer, ko je dejal: »Vlada bo z naklonjenostjo preučila predlog, da bi agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (ta je komajda ustanovljena, op. av., da bo začela delati, pa bo preteklo še precej časa), ki bo izdala kodeks upravljanja podjetij, priporočila, da v kodeks vključi tudi nezdružljivost opravljanja funkcije vodenja ali nadzora ene pravne osebe s funkcijo tihega družbenika v drugi pravni osebi, če ti dve pravni osebi medsebojno poslujeta. To je odgovor na vaše Zvonko Černač: »Slovenija je vedno bolj prepletena s socialnimi in kapitalskimi mrežami, ki ne delujejo vedno v dobro vseh državljank in državljanov. V zadnjih letih so se ta omrežja pod patronatom vladajoče politike izrazito okrepila in dobila nov zagon. Segajo v najvišje pore vladne oblasti, tudi v kabinet predsednika vlade. Posvečene elite tako - očitno pod patronatom najvišjega političnega vodstva - mimo pravil, ki veljajo v pravni državi, obvladujejo Slovenijo in utrjujejo paradržavo, ki bi jo morali čim prej izkoreniniti. Ob vsem tem premier Pahor ne daje jasnih odgovorov na konkretno postavljena vprašanja o stvareh, ki so bile objavljene v medijih s konkretnimi podatki, tudi z listinami, in jih niti tisti, ki se jih tičejo, niso zanikali, pač pa potrdili.« Slovenija prepletena z mrežami Zvonko Cernac, poslanec SDS vprašanje.« Šlo je seveda za Pahorjevo odvračanje pozornosti s problematike in konkretnega odgovora na povsem konkretno vprašanje, na kar ga je v nadaljevanju opozoril tudi Černač. Dejal je: »Niste odgovorili na moja konkretna vprašanja, jaz sem vas spraševal o konkretnem primeru Danila Topleka. Javnost želi izvedeti, kako je mogoče, da ta vlada, ki naj bi bila veljala za socialdemokratsko, najbolj lomasti po pravicah tistih, ki imajo najmanj, in nudi izrazito podporo tistim, ki so obogateli na hrbtih oziroma žuljih siromakov.« Nadalje je navedel, da se sodni postopki, ki so sproženi na ptujskem sodišču, nikamor ne premaknejo zaradi sorodstveno-prijateljskih razmerij. V preteklih dneh pa so prišle v javnost še nove informacije. Med drugim so se v neki gostilni sešli Toplek, Franc Križanič, minister za finance, in Dragan Isajlovič, Križaničev prijatelj in donedavni uradni svetovalec ter nekdanji pripadnik Službe državne varnosti (SDV). Tudi to je omenil Černač in Pahorja vprašal, do kod segajo vsa ta omrežja in ali je upravičen dvom, da se vse to dogaja brez njegove vednosti. Vprašal ga je, segajo tudi v Pahorjev kabinet. Se več, Pahor je s svojim odgovorom sum o tem samo še utrdil. Pahorja je spomnil, da je v nekaterih primerih (Pošta Slovenije in Holding Slovenske elektrarne) mogoče čez noč odstaviti nadzornike, v drugih pa to ni mogoče, ker so pač pripadniki posvečene stranke, »ki seji v tem konkretnem primeru reče Socialni demokrati«. Pahorja je spomnil, kako je po telefonu poklical Marjana Kramarja, nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, in ga prosil za vračilo domnevno neupravičenega milijona evrov nagrade, ki naj si je ne bi zaslužil. V primeru Danila Topleka, ki je dolgoletni član SD in očitno tudi drugače kapitalsko povezan s stranko, Člani Kaša so Pahorju postavili ogledalo in mu povedali, da kadruje politično in ne po strokovnih merilih, kakor je obljubljal pred volitvami. kaj bo storil, da se te stvari razčistijo. Pahor je ponovil, da bo storil vse, kar je mogoče in kar je v njegovi pristojnosti, predvsem pa, da so »tu poklicani in za to tudi po uradni dolžnosti dolžni skrbeti pristojni organi«. Potrdil prepletenost omrežij Černač je Pahorjevemu odgovoru ob rob dejal, da »obžaluje, da dvom, ki je bil izpostavljen, ni bi v teh odgovorih ovržen«. Gre pa za to, da omenjena omrežja pa takšnega telefonskega pogovora ni mogoče opraviti. Še več, je opozoril Černač, »omrežja, ki se dogajajo na dvorišču Taluma, so tako močna, da segajo preko teh povezav«. »Segajo na ptujsko sodišče, kjer je podpredsednica sodišča sestra Danila Topleka, segajo na tožilstvo, kjer je vodja tožilstva partnerka oziroma žena visokega predstavnika nekdanjega tehničnega direktorja Taluma, desne roke Danila Topleka. Segajo v posamezne banke, kajti Toplek je še vedno predsednik nadzornega sveta NKBM. Segajo v Merkur, kjer se je država izrazito vključila v reševanje v nasprotju z nekim drugim podjetjem, ki ga je pustila umreti.« ► Razkrita podjetja Talum, Schop in Vesol Talum, tovarna aluminija iz Kidričevega, je bil v sodni register vpisan leta 1974. Vodi ga 4-članska uprava, predsednik je Danilo Toplek. Člani nadzornega sveta so: predsednik Miro Žunec in člani: Mirjan Trampuž, Duško Kos, Ivan Malešič, Marko Drobnič (namestnik predsednika), Ivan Ogrinc (nekateri so bili imenovani leta 2010, Marko Drobnič za namestnika predsednika 30. septembra 2010). Septembra 2010 so se v sodnem registru zgodile tudi nekatere spremembe. Iz lastništva so bili izbrisani naslednji družbeniki: Storal Kidričevo, Revital Kidričevo, Vital Kidričevo, T Invest Kidričevo in Slovenska razvojna družba - v likvidaciji, Ljubljana (vsi 20. 9. 2010). Iz Ajpesove baze ni razvidno, kdo so novi družbeniki. V rubriki družbeniki in poslovni deleži je navedeno »ni vpisov«. Kapital družbe je 15,8 milijona evrov. Iz poslovnega poročila za leto 2009 je razvidno, da Talum ni javna delniška družba in ne kotira na borzi. Kot lastniki so navedeni: Eles (80 odstotkov), Kad (5,78), Talum B (6,639) in Banka Celje (7,581 odstotka). Talum je 100-odstotni lastnik naslednjih družb: Vital, Storal, Vargas-AI, Revital, Alin (vsi iz Kidričevega) in Talum Beograd, v družbi Relay - Al iz Zagreba pa je 97,65-odstotni lastnik. V letu 2009 je Talum dosegel slabih 140 milijonov evrov prihodkov in 7 milijonov evrov izgube. Obseg proizvodnje primarnega aluminija se je zmanjšal na vsega 41 odstotkov polne zmogljivosti, v letu 2009 pa so proizvedli le 68 odstotkov blagovne proizvodnje iz leta 2008. V Talumu je bilo zaposlenih 888 delavcev oziroma 10 odstotkov manj kot leta 2008. Stopnja zadolženosti je visoka in znaša 77 odstotkov. Vse to pomeni, da je Talum v težavah. Schop, podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, je bilo ustanovljeno 4. marca 1996. Kot 100-odstotni (odkriti) družbenik je navedeno podjetje MTB Maribor. Podjetje zastopata direktor Viktor Lednik in prokurist Branko Kokol. Podjetje v letih 2008 in 2009 ni imelo nobenih prihodkov, iz preteklih let pa so prenesli dobiček v višini 440.753 evrov. V podjetju ni bilo nobenega zaposlenega. Iz bilance stanja je razvidno, da imajo za 600 tisoč evrov premoženja, od tega za 218 tisoč opredmetenih osnovnih sredstev in za 350 tisoč evrov dolgoročnih finančnih naložb. Danilo Toplek je po razkritju poslovnega dnevnika v tem podjetju tihi družbenik, kar omogoča slovenski zakon o gospodarskih družbah. Vesol, družba za proizvodnjo, trgovino in storitve, je bil ustanovljen 9. aprila 2010. Lastniki so: Danilo Toplek (33,335-odstotni delež), Marko Drobnič (33,333-odstotni delež), Blaž Pesjak (16,666-odstotni delež) in Anja Pesjak (16,666-odstotni delež). Direktor družbe je Marko Drobnič. »Podjetnik« Danilo Toplek Člani Kaša pod vodstvom Bogomir ja Kovača (v sredini) so nepreklicno odstopili. Družbeništvo in izsiljevanje Primer tihih družb v javnosti doslej ni bil dovolj znan, čeprav gre za sistemski problem v državi. Toplek je dokazano eden od dveh tihih družbenikov v podjetju Schop. To podjetje je lastnik Gradbenega podjetja Ptuj. Slednje pa je v poslovnem odnosu s podjetjem Talum, ki je v državni lasti. Po tem odkritju je na sistemski problem tihega družbeništva v Sloveniji opozoril Andrej Vizjak, poslanec in nekdanji minister za gospodarstvo, zdaj tudi predsednik parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Komisija je vladi predla-Schop Samo Majcenovič. Pojasnil je, da sta Toplek in Bernhard z izsiljevanjem pridobila njegov delež v podjetju Schop. Primer je prišel tudi pred sodišče na Ptuju, vendar Majcenovič z njegovim delom ni zadovoljen, predvsem zaradi domnevnih povezav pravosodnih organov s Toplekom. ne zdi potrebna. Kovač je tudi dejal, da je vlada pri imenovanju članov nadzornih svetov v večini primerov, predvsem pri manj pomembnih družbah, upoštevala Kasovo nominacijo kandidatov, v konflikt pa so prišli v primerih, kjer so »politični interesi vlade prevladali nad možnimi stro-Slovenijo obvladujejo različne gospodarske in socialne mreže, pri čemer posamezniki iz vrst vladajočih strank skrbijo samo za lastne koristi. gala, naj nemudoma pozove vse funkcionarje ter organe vodenja in nadzora v gospodarskih družbah, kjer ima država ali lokalna skupnost posredno ali neposredno več kot 5-odstotni lastniški delež, da v roku 30 dni podajo izjavo, ali so tihi družbeniki v katerikoli družbi v Sloveniji ali na tujem. O tem pa naj potem poročajo parlamentu. Sicer pa so na sejo komisije, ki je potekala pretekli teden, povabili tudi nekatere člane. Danilo Toplek iz Taluma in Borut Bernhard, direktor Gradbenega podjetja Ptuj, se na vabilo nista odzvala, razprave na komisiji pa se je udeležil nekdanji lastnik družbe Kas največja kadrovska napaka Pretekli teden je odstopil Kadrovsko-ajkreditacijski svet (Kas), ki ga je vodil Bogomir Kovač. Slednji je ob tem dejal, da si je Pahorjeva vlada delo Kaša predstavljala kot strokovno pokritje za politične odločitve, še več, dejal je tudi, da so bili člani Kaša »največja kadrovska napaka te vlade«. Čeprav so člani Kaša svoj odstop videli tudi kot priložnost za strokovno razpravo o načinu kadrovanja, pa Pahor tega ni predlagal. Govoril je, da bo razmislil o ustanovitvi nove »institucije« in podobno, vsebinske razprave na politično kadrovanje vlade pa si očitno ne želi niti se mu Danilo Toplek je tihi družbenik tihega družbenika (prav ste prebrali, to omogoča slovenska zakonodaja) v družbi Schop, ki je posredno sodelovala s Talumom. Do tega naj bi bil Toplek prišel z izsiljevanjem, kar preiskujejo tožilstvo, davčna uprava in kriminalisti. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je tako v svojem vprašanju, ki gaje pred kratkim naslovil na Boruta Pahorja, zatrdil: »Na lastne oči smo lahko videli Toplekov podpis na notarskem zapisu, ki tihemu družbeništvu pritrjuje.« Da bo mera polna, je Uroš Jauševec, glavni tajnik SD, ki jo vodi Borut Pahor, škandalozno razkritje označil za »stara jajca«. Poznavalci razmer so prepričani, da Pahor v primeru Toplek zavestno ne ukrepa, »ker naj bi bil slednji leta in leta skrbel za prikrito financiranje Pahorjeve stranke«. To smo pretekli teden želeli tudi sami vprašati Boruta Pahorja na tiskovni konferenci po seji vlade, vendar nam to ni bilo omogočeno. Poleg tega je Toplek tretjinski lastnik družbe Vesol, ki se ukvarja z električno energijo. Po podatkih Ajpesa je družbenik družbe Vesol tudi Marko Drobnič, ki v nadzornem svetu družbe Talum zastopa interese zaposlenih, hkrati pa je po podatkih spletne strani družbe Talum kontaktna oseba za projektiranje in graditev sončnih elektrarn. Jauševec: To so »stara jajca.« UrošJauševec, glavni tajnik SD Toplekova politična agitacija jeseni 2008 Svojevrstno potegavščino zaposlenih v Talumu in politično agitacijo za zdajšnji vladajoči trojček tranzicijske levice si je Danilo Toplek privoščil 9. septembra 2008, koje tik pred državnozborskimi volitvami v glasilu Aluminij objavil daljši zapis. V povsem neprimerni vsebini za predsednika uprave državnega podjetja je natresel več kritik na vlado Janeza Janše, strašil pred zamenjavami strokovnih delavcev Taluma in podobno. Nadalje je natresel še veliko neresnic, diskreditacij posameznikov takratnega nadzornega sveta in predstavnikov takratne vlade. Na koncu je zapisal: »Prepričan sem, da sedanji oblastniki svojega dosedanjega načina dela niso sposobni in ne pripravljeni zamenjati z odgovornejšim pristopom, zato je edina rešitev, da mi zamenjamo njih! Na volitvah 21. septembra! Imamo priložnost, izkoristimo jo! Vse poznejše jadikovanje ne bo pomagalo nikomur med nami. Se vidimo po volitvah!« Tega, da seje Toplek na listi Pahorjeve SD potegoval za poslanca v državnem zboru, pa v tem zapisu pod rubriko Vodstvo, seveda ni zapisal. Vir. Glasilo Aluminij, številka 9, september 2008 Faksimile Toplekovega pisma zaposlenim iz glasila Aluminij kovnimi argumenti«. »Kjer se to ni zdelo odločujoče, so upoštevali, na ključnih točkah, ki so daleč najpomembnejše, pa so ravnali v nasprotju z našimi zamislimi,« je dodal. Zadnji takšen primer je bilo imenovanje nadzornikov HSE in Pošte Slovenije, kjer je vlada v celoti obšla nominacijski postopek. »To je bil tudi razlog, da smo podali odstop,« je ponovil Kovač. Podobni primeri so bili po njegovih besedah še pri imenovanju nadzornikov Slovenskih železnic, NLB in Nafte Lendava. Politično kadrovanjeodzivina odstop članov Kaša so bili različni. SDS je na svoji spletni strani zapisala, da so aktivni podporniki tranzicijske levice razkrili zavajanje predsednika vlade glede političnega (ne)kadrovanja. Zapisali so, da so razprave okoli odstopa članov Kaša iz t. i. načelnih razlogov preusmerjanje pozornosti z dejstva, da je nedavno prišlo do več političnih zamenjav, ki jih je izvedla Zaresova ministrica za gospodarstvo Darja Radič, kar je v popolnem nasprotju z večkratnimi Pahorjevimi obljubami o nepolitičnem kadrovanju. S svojim odstopom so člani Kaša razkrili zavajanje, ki si ga ob vsaki politični menjavi na novo privošči Pahor, čeprav je ob ustanovitvi Kaša dejal, da gre za od vlade neodvisni organ, ustanovljen za strokovno presojo kadrov za posamezne funkcije. Kas torej ni izpolnjeval svojega namena, saj se je dejansko kadrovanje dogajalo mimo njega, na deklarativni ravni pa je pomenil zagotovilo, da obstaja vsaj minimalna zavora političnega kadrovanja te vlade. Zdaj lahko pričakujemo, da bo odslej njeno politično kadrovanje pod vplivom številnih strankarskih lobijev nemoteno teklo dalje. Pri tem v SDS opozarjajo, da lahko pričakujemo predvsem oster dvoboj med Zaresom in SD za prevlado nad državnim premoženjem. IB Samo Majcenovič, nekdanji lastnik družbe Schop, je dejal, da sta Danilo Toplek iz Taluma in Borut Bernhard z izsiljevanjem pridobila njegov delež v podjetju. Posnetek Majcenovičevega pričanja pred parlamentarno komisijo je dostopen na spletni strani SDS (http://www.sds.si/news/7280). Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo in nekdanji član Golobičevega Zaresa, je pretekli teden dal prvi intervju po odstopu z mesta ministra. V pogovoru za Žurnal je na vprašanje, kdo vodi vlado, Pahor ali Gregor Golobic, odvrnil: »Ko sem bil v vladi, sem nekoč omenil predsedniku vlade, da je dobil mandat za to, da upravlja državo. Za to, da vlada.Tudi sam imam pogosto občutek, kot da predsednik vlade ne želi, noče ali preprosto ne zmore vladati. Ali pa se je mogoče znašel na delovnem mestu, ki si ga pravzaprav ni želel. Tisti trenutek, ko sam ne udari odločno po mizi, ko ne razčisti določenih stvari v koaliciji in vladi, se odpira prostor ne samo drugim strankam in ministrom v koaliciji, da začnejo uveljavljati tudi večji vpliv, kot jim morda gre, ampak tudi raznim lobijem in skupinam, ki poskušajo vplivati na vladne odločitve. Te skupine so zelo dejavne. To je lahko zelo nevarno, ker je podlaga za različne klientelistične naveze.« Dejal je še: »Pahorju na neki paradoksalen način to stanje - politično gledano - na tako imenovani levi sredini, karkoli to že je, ustreza. /. . ./ Osebno sicer ocenjujem, da če se bo tako nadaljevalo, Pahor nima ravno velikih možnosti, da mandat ponovi.« Glede nove agencije za upravljanje kapitala, ki bi po Pahorju lahko prevzela vlogo Kaša, je Lahovnik odvrnil, da v to ne verjame. Lahovnik pa je dejal še nekaj, kar je marsikoga presenetilo. Na vprašanje novinarja, kaj pravzaprav točno dela Mitja Gaspari, minister za razvoj, je Lahovnik odgovoril: »Kaj točno dela? To je dobro vprašanje, tudi vprašanje za predsednika vlade.« Lahovnik je potrdil, da v času Pahorjeve vlade prihaja do politične menjave kadrov. Dejal je: »Zagotovo so bile nekatere politične nastavitve, tudi imenovanje vodstva NLB je bilo politično. Tako da je bila trditev Pahorja, da ne bo nobenih političnih nastavitev, verjetno izrečena v žaru borbe predsednika vlade. Tudi to, da ne bo nikogar zamenjal. Vsaka vlada ima pravico zamenjati nadzornike. Mogoče bi bilo prav, da bi se Pahor takrat ugriznil v jezik. Mislim, da mu je mogoče celo žal.« Lahovnik kritično o delu vlade V četrtkovi oddaji Pogledi Slovenije na TV Slovenija je vodja kabineta premierja Boruta Pahorja Simona Dimic razkrila, da ji je Nova Ljubljanska banka odobrila posojilo 350 tisoč evrov za obnovo hiše v Murglah. Ker gradbišče ni bilo označeno, so se pred kratkim pojavila vprašanja, zakaj je gradbeno podjetje, ki vodi obnovo, skrivnost. Dimičeva je zanikala, naj bi ji hišo obnavljalo podjetje Vegrad, kdo je investitor, pa ni želela razkriti. Po teh izjavah so se oglasili nekateri Vegradovi delavci in njeno izjavo pred kamerami TV Slovenija postavili na laž. Eden od njih je pred kamero dejal, da so hišo Simone Dimic v Murglah obnavljali delavci »z lastnimi rokami in materialom, namenjenim za Celovške dvore. Table so bile Vegradove, samo brez napisa. Točno vem, da so imeli navodila, da nikomur ne govorijo, kdo so in kaj so,« je dejal. Opisal je tudi, da so material za obnovo vozili z gradbišča za Celovške dvore, vse pa se je eno leto dogajalo v strogi tajnosti. Čeprav je Dimičeva na seji državnega zbora, ki je potekala v ponedeljek, spremljala Pahorja, se je kameri TV Slovenija izmikala, pozneje pa v sporočilu spet zatrdila, da z Vegradom ni sodelovala, dela pa naj bi po njenih besedah opravljalo manjše gradbeno podjetje, ki želi ostati neimenovano. Je Dimičeva lagala glede obnove hiše? Obstaja utemeljen sum, da je šel gradbeni material iz Celovških dvorov tudi za obnovo hišeDimkeve v ljubljanskih Murglah. Simona Dimic, vodja Pahorjevega kabineta, s svojim partnerjem Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 21. 10. 2010 
Stran: 14