Lukančičeva je zagotovila, da bo do današnjega drugega naroka nemški vlagatelj Peacock AG, katerega lastnik je Cormoran GR 1, poplačal celotni dolg skupine Aha (v njej je dvanajst podjetij s skupaj 2000 zaposlenimi), ki znaša okrog 60 milijonov evrov, od tega naj bi na Aha Muro kot največjega dolžnika odpadlo 12 milijonov evrov bruto dolga. Najbolj nestrpno, z veliko negotovosti in strahu, kaj bo z njimi, če se uresniči najbolj črni scenarij, čaka na današnjo morebiti usodno odločitev okrog 1200 murašev. Predsednik sveta delavcev v Aha Muri Drago Hari včeraj ni imel informacij, kako kaže s finančno sanacijo podjetja z nemškim investitorjem. Dobra novica po njegovih besedah je, da so zaposlenim včeraj v celoti nakazali zaslužek za april (plačilni dan je 18. v mesecu), prav tako so dva dni pred rokom dobili izplačano celotno plačo za marec, čeprav večina prejema minimalni osebni dohodek, 790 evrov bruto. Dela je bilo dovolj In kako danes agonijo modnega oblačilnega podjetja spremlja nekdanja šivilja v tovarni Cvetka Sukič, ki je iz Mure odšla takoj po stečaju jeseni 2009, a se je mnogi še danes spomnijo kot eno tistih, ki so bili na takratnih protestnih shodih Murinih delavk v prvih vrstah? Država bi v tistem času morala Muri pomagati, ne pa dopustiti, da gre v stečaj, je prepričana. "Treba bi bilo takrat smiselno reorganizirati Muro. Dela je bilo dovolj, to dobro vemo. Vodilnim bi bilo treba dajati le enoletne pogodbe in jim jih podaljševati le, če se s svojim delom dokažejo," je prepričana. Z novimi lastniki so se stare napake ponavljale, meni Sukičeva, Murin problem je bil in je ostal, da proizvodnjo spremlja preveč režijskih delavcev, kar se odraža v (visokih) cenah. "Delavci so fleksibilni, hitri, produktivni, režija pa ni. Reorganizacija bi bila smiselna le, če bi zmanjšali režijo." Celotno vodstveno strukturo v Muri bi bilo ob menjavi lastništva treba zamenjati, je prepričana Sukičeva, ker se to ni zgodilo, ji je bilo takoj jasno, da se bodo stvari odvijale po starem. Niso znali stopiti skupaj Razbijanje Mure na hčerinske družbe je bila po njenem mnenju napaka. Prav tako, da ni bilo popolne enotnosti med delavci, da niso znali povsem stopiti skupaj, tudi kot mali delničarji ne, veliko moč bi lahko imela tudi sindikat in svet delavcev, a je nista izkoristila, razmišlja. Nad lokalno politiko je razočarana, da se ni za Muro bolj zavzemala, "saj je šlo vendar za usodo 3000 ljudi". Da je bila takrat, pred petimi leti, med glasnejšimi protestniki, jo je "teplo". Popraskan avto je bila najbolj oprijemljiva posledica, ki jo je utrpela. Stečaj ni dobra rešitev ne takrat in tudi ne bi bila zdaj za Aha Muro. "Potem naj država raje pusti delavce doma in jim daje rento - za dolgoletno pridno delo. To bo ceneje." Sukičeva je bila po tem, ko je zapustila Muro, prodajalka v pekarni, zdaj je brezposelna in išče delo kot bolničarka negovalka, za kar se je medtem usposobila. Tiste nekdanje sodelavke iz Mure, ki so prav tako ostale brez zaposlitve, so se različno znašle. "Največji problem je, da delovnih mest primanjkuje." Pridnost je vedno tista osrednja lastnost, ki jo vsi povezujejo z Murinimi delavkami, tudi potencialni novi delodajalci, opaža Sukičeva. milijonov evrov I 1 bruto dolga odpade na I f Aha Muro Cvetke Sukic se mnogi se danes spomnijo kot ene tistih, ki so bili na protestnih shodih Murinih delavk pred leti v prvih vrstah. (Igor Napast)

Medij: Večer
Avtorji: Žunec Branko,Gider Nataša
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 16. 05. 2014 
Stran: 2