TV SLOVENIJA 1, 01.07.2015, DNEVNIK, 19.09
DEJAN LADIKA: Zdaj pa k prodaji druge največje slovenske banke, NKBM sta včeraj za 250 milijonov evrov kupila ameriški sklad Apollo in evropska banka za obnovo in razvoj. Slovenska vlada je zadovoljna. Cene sicer ne želi komentirati, nekateri poznavalce pa moti prav kupnina, saj država v banko v zadnjih 7 letih vložila čez milijardo evrov.
DUŠAN MRAMOR (minister za finance): Boljšega trenutka za tako novico za Slovenijo ne bi mogli najti. Se je ta privatizacija pravzaprav sporočila finančnim investitorjem in odziv je dober, tako da iz tega vidika, da Slovenija na svoji poti, ki si jo je začrtala, kakršno je tudi sprejela, jo tudi izvršuje.
DR. MAKS TAJNIKAR (ekonomist): Takšna prodaja je v resnici v tem trenutku dobra za državo, ni pa verjetno dobra za banko. Cena, ki smo iztržili, je definitivno nizka, in sicer je to cena, ki ustreza banki, ki je v težavah, NKBM pa je banka, ki je sanirana, ki ima visoko kapitalsko ustreznost. Konec koncev so obadva kupca priznala, da imata velike načrte za banko, SDH v resnici ni uspel unovčiti po tej ceni, po kateri se je banka prodala.
LADIKA: Dogajanje spremlja Vesna Zadravec. Slovenija je NKBM pravzaprav morala prodati. Je bila prodaja dobra kupčija?
VESNA ZADRAVEC: Torej, prodaja NKBM je gotovo dobra kupčija za vlado, najprej zato, ker se bo javni dolg, ta znaša okoli 30 milijard evrov, znižal za 250 milijonov evrov, kolikor znaša kupnina. S prodajo smo gotovo tudi nekoliko pomirili finančne trge, vemo, zaradi grške krize se je donosnost slovenske obveznice nekoliko zvišal, kar pomeni, da se je podražilo slovensko zadolževanje. Ne glede na to, ali je to dobra novica za vlado ali ne, smo banko morali prodati, kot si dejal, prvič zato, ker je banko na seznam prodaje uvrstila vlada Alenke Bratušek junija 2013 in drugič zato, ker smo banki ponudili izdatno državno pomoč. In tu so evropska pravila zelo jasna. Če banka prejme državno pomoč, jo seveda mora vrniti, v tem primeru je to praktično nemogoče ali pa je potrebno banko prodati in smo jo. Seveda pa ostaja nekoliko grenak priokus, da smo prodali po zelo nizki ceni, 250 milijonov evrov, če upoštevamo, da smo vanjo pred dobrim letom in pol vložili 870 milijonov evrov, kar je trikrat več.
LADIKA: Poglejmo še odzive na Štajerskem. Zaposleni pričakujejo konec negotovega obdobja, čeprav se napovedujejo odpuščanja. Razlaščeni mali delničarji so prepričani, da bi morali s prodajo počakati do odločitve ustavnega sodišča. V gospodarstvu in tudi kulturi pa upajo na boljše sodelovanje z banko.
SAŠKA JAZBEC: Zaradi neučinkovitosti in financiranja tveganih ter dvomljivih naložb Nova KBM v zadnjih letih ni podpirala mariborskega gospodarstva in ga tako pahnila v krizo, so prepričani gospodarstveniki. Pod novimi lastniki si želijo učinkovite, v razvoj usmerjene banke.
ALEKSANDRA PODGORNIK 8direktorica Štajerske gospodarske zbornice): Da podpre tudi takšne projekte, ki na nek način predstavljajo malo večje tveganje oziroma niso tako zanimive tudi za druge svetovno znane mednarodne banke.
JAZBEC: Podporo lokalnega okolja si obeta celotna regija, tudi negospodarske organizacije.
VLADIMIR RUKAVINA (direktor Narodnega doma): Američani po drugi strani, seveda niso vajeni takšnih klientelističnih navez, kot so se pri nas nekoč dogajale na področju sponzorstev.
JAZBEC: V zadnjih dveh letih so bile v banki, tako predstavniki sindikata, nenormalne razmere s stalnimi pritiski in šikaniranji.
MIRA ŠTIHER (predsednica sindikata NKBM): Mi upamo, da bomo lahko začeli normalno, kot banka, delati.
JAZBEC: Se pa zaposleni zavedajo, da jih čaka odpuščanje, lastnik je napovedal, da bo službo izgubilo okoli 1000 zaposlenih.
ŠTIHER: Samo jaz sem prepričana, da to takoj se ne more zgoditi.
JAZBEC: Nad 250milijonsko kupnino pa visi 60 milijonska tožba razlaščenih malih delničarjev, in lastnikov podrejenih obveznic, prodaja zato po njihovem mnenju katastrofa.
PETER GLAVIČ (Civilna iniciativa izbrisani mali delničarji NKBM): Prodajati pokradeno robo ni dovoljeno. To je prva osnova, počakati, da bi ustavno sodišče odločilo o zadevi, po potrebi evropsko sodišče razsodilo.
JAZBEC: Sicer pa naj bi novi lastniki že jutri zavihali rokave, sestali se bodo z vodilnimi v banki in predstavniki zaposlenih. Ti upajo, da jim bodo predstavili jasno vizijo in strategijo razvoja banke.
LADIKA: Nazaj k Vesni Zadravec, kako pa potekajo prodaje drugih državnih podjetij?
ZADRAVEC: Slovenski državni holding ima te dni kar veliko dela. In sicer danes je začel s prodajo oziroma s prodajnim postopkom letalske družbe Adria Airways. Gre za drugi poskus prodaje, prvič smo Adrio prodajali leta 2012, tokrat bo zanimivo videti, ali bodo interes za nakup izkazali tudi Adriini piloti, kot se je govorilo pred mesecem dni. Že prihodnji teden pa naj bi bilo več znano o prodajnem postopku Telekoma. 9 julija naj bi makedonski regulator odločil oziroma dal soglasje k združitvi hčerinske družbe Telekoma One v Makedoniji in avstrijskega Vipa, to je bil namreč pogoj Cinvena za nakup Telekoma. Lahko se tudi zgodi, da bo o usodi Telekoma odločal nov nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, finančni minister Dušan Mramor je namreč danes napovedal, da bo predvidoma prihodnji teden na vladi že nov predlog za člane nadzornega sveta SDH in seveda to bi nekoliko prodajni postopek Telekoma zavleklo.
LADIKA: Hvala.
Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Ladika Dejan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dnevnik
Datum: 01. 07. 2015
Termin: 19:09
Trajanje:5