določeno mora biti minimalno obdobje nerazpoložljivosti za delniške opcije in delnice, zadržan mora biti del delnic do konca zaposlitve in obstajati mora možnost povračila neupravičeno izplačanega variabilnega dela prejemkov. Zakonska ureditev odpravnin in drugih prejemkov organov vodenja Odpravnine in nagrade direktorjem so zaradi nesprejemljive višine postale aktualna politična in strokovna tema, s katero se ukvarjajo politiki, državni organi, strokovna in laična javnost ter organi v gospodarskih družbah v državni in zasebni lasti. S pojmom odpravnina se tudi v Sloveniji ukvarjamo že od sprejema prvega ZGD v letu 1993, ko je bilo 250. členu ZGD določeno, da neutemeljeno odpoklicanemu direktorju pripada odpravnina v višini najmanj 24-kratnika njegove zadnje plače. 2 Razlog za takšno zakonsko določbo, ki nima primerjave v drugih pravnih sistemih, je bil v »zaščiti takratnih direktorjev pred političnimi zamenjavami«. Ta določba je nato doživela spremembo v drugo smer, ko se je namesto najmanjšega zneska (najmanj 24-kratnik) odpravnine v zakonu pojavila omejitev v višini največ 6-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je neutemeljeno odpoklicani direktor dosegel v zadnjih 1 2 mesecih, ko je opravljal funkcijo direktorja. S spremembo ZGD-F v letu 200 1 je bil odpoklic članov uprave urejen drugače, saj so bili z zakonom določeni pogoji, pod katerimi lahko nadzorni svet odpokliče člana uprave. Pojma »neutemeljen odpoklic« ZGD-F ni več poznal in tako tudi ni bilo več potrebe po zakonski določitvi odpravnine ob neutemeljenem odpoklicu člana uprave - direktorja. Določitev odpravnine je bila prepuščena splošnim aktom družbe in pogodbeni ureditvi z direktorjem. Nesprejemljivo visoke odpravnine in nagrade direktorjem so najaktualnejša politična in strokovna tema. Pri pojmu odpravnina je treba razlikovati »čisto« odpravnino od preostalih plačil variabilnega dela plače, do katere je ali bi bil upravičen odpoklicani direktor, če bi nadaljeval mandat do konca. Prav tako pa v ozki pojem odpravnine ne spadajo plačila zaradi uveljavljanja konkurenčne klavzule odpoklicanega direktorja, ki lahko traja do 24 mesecev po prenehanju mandata. Z zadnjo spremembo ZGD-1 smo z novelo ZGD-1 C 3 tudi v Sloveniji upoštevali svetovno in evropsko prakso, ko se zaradi svetovne gospodarske krize tudi s kogentnimi zakonskimi normami ustvarja ustreznejši način plačevanja in nagrajevanja članov vodenja ali nadzora ter s tem ludi drugih vodilnih managerjev. ' Tako sedaj novi peti odstavek 294. člena ZGD-1 določa, da mora poslovodstvo na 3 Zakon o .spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZOD-ICj. Uradni list RS. št. 42 2009 z dne J. 6. 2009. -I Prav zdaj t julija 2000) je v Državnem zboru v r:zprai sprejem posebnega zakona, ki N. dodatno obdavčil prejemke članov organov vodenja ali nadzora v družbah, ki dobivajo državno pomoč oziroma državna poroštva za najela posojila in hi prilegali I2.3UO evrov mesečne plače, nagrade za poslovno uspešnost nad 25.000 evri na leto in odpravnine, višje od 75.000 evrov na ieU). za nadzornike fin sejnine, višje od 358 evrov, in letne nagrade, višje od 12.500 evrov. skupščini, ki odloča o uporabi bilančnega dobička, seznaniti delničarje s prejemki članov organov vodenja ali nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v preteklem poslovnem letu. Informacija mora vsebovati prejemke za vsakega posameznega člana organa vodenja ali nadzora posebej (torej individualno) in mora biti razčlenjena vsaj na fiksne in variabilne prejemke, udeležbo pri dobičku, opcije in druge nagrade, povračila stroškov, zavarovalne premije, provizije in druga dodatna plačila. Informacije morajo vključevati tudi prejemke, ki so jih člani organov vodenja ali nadzora prejeli z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Take informacije morajo biti razkrite tudi v letnem poročilu, skupaj s politiko prejemkov članov organov vodenja ali nadzora, če jo je določila skupščina. Po novem šestem odstavku 294. člena ZGD-1 ima skupščina izrecno pristojnost, da lahko določi politiko prejemkov članov organov vodenja ali nadzora. Če skupščina izrabi to svojo pristojnost in določi politiko prejemkov, morajo biti vsi prejemki članov organov vodenja ali nadzora v skladu s tako politiko prejemkov.-' Zanimivo pa je, da zakon omejuje avtonomijo delničarjev in skupščine, ko v novem sedmem odstavku 294. člena ZGD-1 določa, da mora skupščina pri določitvi prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev upoštevati ta načela: • politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbuja dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavlja, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe; • prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del; variabilni del prejemkov mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril;' 5 skupščina lahko določi najvišji znesek variabilnega dela prejemka; • odpravnina se lahko izplača le ob predčasnem razdrtju pogodbe; odpravnina ne more biti izplačana, če je član uprave ali izvršili direktor odpoklican zaradi razlogov v 1 ., 2. in 3. alineji drugega odstavka 268. člena ZGD-1 ali če sam odpove pogodbo; skupščina lahko določi najvišji znesek odpravnine. V zvezi z odpravnino lahko ugotovimo, da je ZGD-1 s sedmim odstavkom 294. člena zopet kogentno posegel v plačilo odpravnine odpoklicanemu direktorju in je tako odpravnina dopustna le ob nekrivdnem odpoklicu iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov iz 4. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD- 1 . Ker prejemke članov uprave s pogodbo določa nadzorni svet, ZGD-1 zdaj zahteva, da ta te prejemke določi v skladu s politiko prejemkov, ki jo je (če jo je) sprejela skupščina. Če la ne določi politike prejemkov, mora nadzorni svet pri določitvi prejemkov člana uprave upoštevati načela iz sedmega odstavka 294. člena ZGD-1. ova ureditev ZGD-1 glede prejemko. ' neutemeljeni > posegu v čista civilnopravna razmerja tudi v nejavnih delniških družbah. Slovenska sprememba ZGD- 1 C sicer sledi evropskim priporočilom, 7 ki pa veljajo le za javne delniške družbe, nikakor ne za vse (tudi zasebne nejavne) delniške družbe, v katerih ni javnega interesa v zvezi s plačili managerjem, ki bi upravičeval kogenten zakonski poseg v to področje. Zanimivo in pomenljivo pa je, da se Priporočila ES o plačili politiki v sektorju finančnih storitev uporabljajo za vsa finančna podjetja. V skladu s Priporočilom ES pomeni finančno podjetje vsako podjetje, ne glede na njegov pravni status, regulirano ali ne, ki poklicno opravlja katero koli od tako imenovanih finančnih dejavnosti. Iz navedenega lahko nedvoumno sklepamo, da v finančnih podjetjih, ki javno ponujajo finančne storitve, obstaja javni interes za pravno regulacijo plačil managerjem, ki naj zmanjša tveganje upnikov in strank v teh podjetjih. Nova ureditev ZGD-1 pa glede prejemkov velja za vse delniške družbe in v bistvu neutemeljeno posega v čista civilnopravna razmerja v nejavnih delniških družbah. To bo verjetno deležno ustavnopravne presoje o skladnosti takšne ureditve. Komisija ES želi tako s svojimi priporočili in pobudami spodbudili takšno politiko nagrajevanja v finančnem sektorju," ki bo usklajena z dolgoročno vzdržljivostjo in učinkovitim obvladovanjem tveganja - z izboljšanjem strukture plačil, upravljanja družb in nadzora finančnih institucij. Natančnejše reguliranje je prepuščeno posameznim državam članicam, ki naj lo glede na svojo pravno tradicijo in kulturo uredijo s predpisi ali pa prepustijo avtonomnemu urejanju. Zagotoviti je treba, da odpravnine (tako imenovana zlata padala") niso nagrade za neuspeh in da se spoštuje osnovni namen odrt Sedanja globalna gospodarska kriza je nastala iz finančne krize, ki seje začela v ZDA, zato je prav finančni sektor deležen dodatne zakonske regulacije. 9 V nekaterih najbolj izrazitih in spornih primerih so nekateri bančni direktorji predvsem v ZDA prejeli večdesetmilijonske odpravnine, čeprav so banke, ki so jih vodili, zašle v resne finančne težave in jih je bilo potem treba sanirali z državnim denarjem, torej z davkoplačevalskim, kot temu popularno rečemo. 6 Tako zapisano zakonsko besedilo, kot »merljiva merila«, jasno kaže, da gre za politično spodbujeno spremembo zakona, ne za premišljeno strokovno rešitev. Vprašamo se lahko, kakšna so »nemerljiva merila' in kakšna je sankcija, če skupščina naključno določi nemerljiva merila pri politiki prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev. Podobno razmišlja tudi dr. Nataša Samec v članku .Sova pravila glede plačil vodilnih v skladu z ZOD-1C in Priporočilom ES, objavljenem v reviji Industrijska demokracija, št. 3/2009, str. 19, ko zakonski terminologiji očita okornost in namesto ••merljivih meril« uporablja (boljši) izraz 'merljivi kriteriji uspešnosti«. 7 Priporočilo Komisije o dopolnitvi priporočil 2004/913/US in 2005/1 r>2/l:S glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb in Priporočilo Komisije o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev, oboje z. dne 30. 4. 2009. 5 Taka zakonska ureditev je bolj politična volja kol pa slrokovno utemeljena in učinkovita rešitev. S'aj samo spomnim, da je nekdaj skupščina dokončno potrjevala letno poročilo (in s tem tudi računovodske izkaze) in smo jiozneje lo pristojnost prenesli na nadzorni svet. ki lahko vsebinsko kompeteutneje odloča o potrditvi letnega poročila kot delničarji na skupščini. Zdaj pa skupščini in delničarjem nalagamo novo zahtevno nalogo, tj. določitev politike prejemkov. To je po mojem mnenju predvsem strokovno vprašanje in ga delničarji na skupščini niso sposobni vsebinsko določati, lahko se le seznanijo z njo in z glasovanjem izrazijo svoje mnenje o njej. v praksi se je višina odpravnine natančneje določila v posamezni managerski pogodbi z direktorjem.* praviloma se določi v višini večkratnika fiksne plače direktorja in je odvisna od razlogov za predčasni odpoklic oziroma odstop direktorja. Najvišja je. ko pride do odpoklica brez krivdnih razlogov na strani direktorja (razpon od i 2do 24-kratnika). ob sporazumnem predčasnem prenehanju mandata je največkrat v razponu od 6" do i 2-kratnika povprečne fiksne plače direktorja. * Novela ZGD-1 je prinesla nov izraz »člani organov vodenja ali nadzora: V tem članku uporabljamo izraz direktor kol sinonim za člana uprave in ludi za izvršnega direktorja kot člana upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja. PRI REGULIRANJU USTREZNOSTI PLAČIL MANAGERJEM JE TREBA IZHAJATI IZ RAVNOVESJA MED FIKSNIMI IN VARIABILNIMI PLAČILI, PRI ČEMER SE MORAJO VARIABILNA PLAČILA NANAŠATI NA VNAPREJ DOLOČENA IN IZMERLJIVA MERILA USPEŠNOSTI. Za SPODBUJANJE DOLGOROČNE SPOSOBNOSTI PREŽIVETJA PODJETJA MORA OBSTAJATI USTREZNO RAVNOVESJE MED DOLGO-IN KRATKOROČNIMI MERILI USPEŠNOSTI, PREDVIDEN MORA BITI ODLOG IZPLAČILA VARIABILNIH PLAČIL, DOLOČENO MINIMALNO OBDOBJE NERAZPOLOŽLJIVOSTI ZA DELNIŠKE OPCIJE IN DELNICE, ZADRŽAN MORA Bm DEL DELNIC DO KONCA ZAPOSLITVE IN OBSTAJATI MORA MOŽNOST POVRAČILA NEUPRAVIČENO IZPLAČANEGA VARIABILNEGA DELA PREJEMKOV. pravnin 10 kot varnostne mreže ob predčasnem prenehanju pogodbe. Zato jih je treba vnaprej omejiti na določen znesek ali trajanje, ki na splošno ne bi smel presegati dveh letnih fiksnih prejemkov in ne bi smel biti izplačan, če je prenehanje mandata posledica slabih rezultatov ali če direktor odide po svoji volji. To ne preprečuje odpravnin ob predčasnem prenehanju pogodbe zaradi sprememb strategije družbe, ob združitvah ali prevzemu družbe." Odpravnine, tako imenovana zlata padala, ne smejo biti nagrade za neuspeh. Pred stroko je zdaj zahtevno strokovno opravilo, da v avtonomne pravne vire (recimo v Kodeks upravljanja javnih delniških družb, priporočila stanovskih združenj in tudi splošne akte družb ter individualne pogodbe) vnese rešitve, skladne z novim zakonskim okvirom, (ZGD-1 C) ki bodo ustvarile stimulativen in pregleden način nagrajevanja, odvisen od merljivih rezultatov poslovanja in dolgoročne uspešnosti družb, ki jih ti managerji vodijo, in da odpravnine ne bodo (neupravičena) »nagrada za neuspeh«. Neprimerni sistemi nagrajevanja direktorjev v bančnem in finančnem sektorju, ki so temeljili predvsem na kratkoročnih kazalnikih uspehov, so direktorje spodbujali v pretirano kratkoročne in tvegane ukrepe in so tudi pomenili nagrajevanje neuspeha (tako imenovani pay forfailure'-). Prejemki uprave Člani uprave so z družbo, ki jo vodijo, v posebnem korporacijskopravnem razmerju, katerega vsebino določa korporacijska zakonodaja (predvsem ZGD-1). Člani uprave z družbo, ki jo v tem primeru zastopa predsednik nadzornega sveta (283. člen ZGD-1), sklenejo posebno (managersko) pogodbo o opravljanju funkcije člana uprave. V naši praksi so člani uprave (torej direktorji) praviloma še v delovnem razmerju in ima managerska pogodba še sestavine pogodbe o zaposlitvi. Ena najpomembnejših sestavin teh pogodb je prav določitev prejemkov članov uprave. ZGD-1 C v prenovljenem 270. členu natančneje določa prejemke 13 članov uprave, ko določa, da mora nadzorni svet pri določitvi vseh prejemkov posameznega člana uprave (plača in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost - delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba pri dobičku itd., odpravnina in drugi prejemki) poskrbeli za to, da so vsi prejemki sorazmerni z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter v skladu s politiko prejemkov iz prenovljenega 294. člena ZGD- 1 C. Če skupščina ne določi politike prejemkov članov vodenja (tj. uprave), mora nadzorni svet 14 pri določitvi prejemkov posameznega člana uprave upoštevati načela iz novega sedmega odstavka 294. člena ZGD-lč. V 269. členu ZGD-1 pa je določena še posebej udeležba članov uprave pri dobičku družbe. S statutom se tako lahko določi, da se članom uprave za njihovo delo zagotovi udeležba pri dobičku. Višina udeležbe pri dobičku se praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe. 15 O prejemkih ima posebno poglavje Plačila, povračila in druge ugodnosti ter lastništvo delnic družbe tudi (stari) Kodeks upravljanja javnih delniških družb iz leta 2007 (Kodeks CG). Tako priporoča v členu 2.3.2, naj bo politika določanja višine plačil, povračil in drugih ugodnosti članov uprave vnaprej določena. 1 " Priporočilo ES o dopolnitvi priporočil iz leta 2004 in 2005 glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb naj bi zagotovilo transparentnost prakse prejemkov, nadzor delničarjev nad politiko prejemkov in prejemkov posameznikov z razkritjem in uvedbo obveznega ali posvetovalnega glasovanja o poročilu o prejemkih ter tako, da delničarji odobrijo sheme prejemkov v obliki delnic, učinkovit in neodvisen neizvršni nadzor ter vsaj posvetovalno vlogo komisije za prejemke glede prakse prejemkov. Priporočilo ES posebno skrb namenja variabilnemu delu prejemkov, ki jih definira kot del upravičenosti direktorjev do prejemkov, dodeljen na podlagi meril uspešnosti, vštevši bonuse. Pri natančnejši opredelitvi variabilnega dela prejemkov moramo izhajati iz tega, da je plača, določena s (managersko) pogodbo, sestavljena iz vsaj dveh delov; fiksnega in variabilnega. S fiksnim delom razumemo plačo (oziroma plačilo), ki je neodvisna od (delovne in poslovne) uspešnosti in ki torej izhaja iz objektivne podlage, variabilni del pa je del plače (oziroma plačila), odvisen od uspešnosti oziroma doseženih rezultatov, ki so različno merljivi.' 7 Struktura prejemkov direktorjev mora spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe. Priporočilo ES v poglavju Politika prejemkov podrobneje določa strukturo politike prejemkov direktorjev. Razmejitev prejemkov na fiksni in variabilni del naj upošteva, da se morajo določiti (zgornje) omejitve variabilnega dela prejemkov, ki morajo biti odvisne od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti. Ta morajo spodbujali dolgoročno vzdržnost družbe in vključevati nefinančna merila, pomembna za ustvarjanje dolgoročne vrednosti družbe, kol je spoštovanje pravil in postopkov. Po mnenju Komisije ES mora biti fiksni del prejemkov zadosten, da družbi omogoči zadržanje (neizplačilo) variabilnega dela prejemkov, ko merila uspešnosti niso izpolnjena. To je posebej pomembno v finančnem sektorju, kjer je prevelika odvisnost od variabilnega dela in bonusov spodbujala managerje k bolj tveganim (a donosnim) poslom, ki so zagotovili kratkoročno uspešnost družbe, povečali pa tveganost poslovanja. Fiksni del prejemkov mora izražati velikost in dejavnost družbe ter obseg nalog članov uprave ter njihovo odgovornost in biti v tolikšni višini, da družba že z njim lahko privabi strokovno uspešne in kompetentne managerje." 1 Struktura prejemkov direktorjev (razmerje med fiksnim in variabilnim delom) mora spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe in zagotoviti, da prejemki temeljijo na rezultatih, in jim določiti maksimalno zgornjo mejo. V Priporočilu ES se predlaga odložitev pretežnega dela plačila variabilnega dela prejemkov za določen čas (recimo za tri do pet let) /: I ! t I. i ril 1 I lk U I 1 l I I 1 h 1 ; t I I i ril l k h l I l /. ' t i I n I I s. f II ta I i li li i i r ; i t i n I t II lil I r h I t h I lil i k lex Kramam, saj je očitno, da je politika - zakonodajalec prav zaradi tega vnesel lo določbo v novelo ZGD-IC. Tudi brez le določbe člani nadzornega sveta odškodninsko odgovarjajo, če kršijo svoje obveznosti in dolžnosti. Pristojnosti m odgovornosti NADZORNEGA SVETA SO SE PO ZADNJI NOVELI ZGD- 1 C POMEMBNO POVEČALE, SAJ SE OD ČLANOV NADZORNEGA SVETA PO NOVEM PRIČAKUJE, DA BODO STROKOVNO IN UČINKOVITO DOLOČIU VSE PREJEMKE POSAMEZNEGA ČLANA UPRAVE. POSEBEJ ZAHTEVNO JE DOLOČITI MERILA ZA VARIABILNI DEL PREJEMKOV, * KI BO USTREZAL ZAKONSKIM ZAHTEVAM ALI POLITIKI PLAČIL, KI JIH JE SPREJELA SKUPŠČINA, IN KI BO DOVOLJ STIMULATIVEN ZA ČLANA UPRAVE TER SE BO LAHKO PREGLEDNO IZRAČUNAVAL. Ta PRAKSA SE BO ŠELE MORALA UVESTI. ZATO JE PRIPOROČLJIVO, DA NADZORNI SVETI VSAJ V VEČJIM JAVNIM DELNIŠKIH DRUŽBAH OBLIKUJEJO POSEBNE (KADROVSKE) KOMISIJE ZA NAGRAJEVANJE, SESTAVLJENE IZ STROKOVNJAKOV ZA SISTEME NAGRAJEVANJA IN PLAČNE POLITIKE. * Pri tem gre za različne finančne in nefinančne kazalnike, kot so dobiček na delnico, donosnost na kapital, rast vseh prihodkov, zmanjšanje stroškov, povečanje tržnega deleža, rast zaposlenosti, zadovoljstvo kupcev oziroma strank, zadovoljstvo zaposlenih, stopnja kakovosti izdelkov itd.

Medij: HRM
Avtorji: Bratina Borut
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 09. 2009
Stran: 63