To je dober evro manj od njenega ponedeljkovega enotnega tečaja (14,41 evra), ki je bil ceni iz prihajajoče dokapitalizacije nazadnje enak sredi marca. Kot je znano, bo Gorenje kapital povečalo v dveh fazah. V prvi bo sodelovala le IFC, ki bo v nakup približno 2,25 milijona dokapitalizacijskih delnic vložila 30 milijonov evrov. Takoj zatem bo sledilo se drugo povečanje kapitala, v kateri bo Gorenje dodatnih 1,5 milijona dokapitalizacijsldh delnic po isti ceni 13,32 evra ponudilo vsem obstoječim delničarjem. Ti naj bi v Gorenje vložili še dodatnih 20,2 milijona evrov, skupno torej dobrih 50 milijonov evrov. Če obstoječi delničarji ne bodo vpisali vseh ponujenih delnic, jih bo uprava Gorenja ponudila tretjim osebam, torej zunanjim vlagateljem. Kot so še pojasnili v Gorenju, bo povečanje kapitala uspešno, če bodo vlagatelji vpisali najmanj 70 odstotkov novoizdanih delnic. Osnovni kapital Gorenja, ki danes znaša 58,5 milijona evrov, naj bi po dveh povečanjih presegel 74 milijonov evrov. V vsakem primeru bo Gorenje po dokapitalizaciji dobilo novega drugega največjega lastnika. IFC bo namreč v primeru, da bodo vlagatelji vpisali vse ponujene delnice, obvladoval 12,6-odstotni delež v Gorenju. Če bo Kad vplačal vse ponujene delnice, bo v družbi ohranil 25,2 odstotka delnic, s čimer bo ohranil kontrolni delež, ki mu (oziroma novoustanovljeni agenciji za upravljanje kapitalskih naložb) omogoča temu primerno višjo ceno ob morebitni prodaji celotnega paketa. Pri tem velja poudariti, da sodelovanju države pri povečanju kapitala po dostopnih podatkih ne nasprotujejo v IFC. Povsem drugačno je bilo v pogovorih o povečanju kapitala pred tremi leti stališče Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki je svoje sodelovanje pogojevala z znižanjem deleža države pod 25 odstotkov. Kdo od ostalih večjih delničarjev Gorenja bo vplačal delnice, v ponedeljek ni bilo mogoče uradno izvedeti. »Naredili bomo analizo in se nato odločili v predpisanem roku. Pred tem ne morem ničesar komentirati,« je za Dnevnik v ponedeljek dejal Peter Groznik. predsednik uprave KD Skladov, ki imajo v lasti dobrih osem odstotkov Gorenja. »Podrobnosti izpeljave druge faze pa v tem trenutku še niso določene in znane in jih še ne moremo komentirati,« pa so nam v Gorenju odgovorili na vprašanje, ali bo delnice vplačala družba Ingor, ki je v lasti menedžerjev družbe. Ta obvladuje 5,67-odstotni delež, 7,63 odstotka delnic, s katerimi je Gorenje poravnalo del kupnine za nizozemski Atag, pa je v lasti tamkajšnje družbe Home Products Europe. Prvi mož Gorenja Franjo Bobinac - na sliki levo ob Petru Kraljiču, kandidatu za novega člana nadzornega sveta Gorenja - si lahko ob uspešni dokapitalizaciji obeta več kot 50 milijonov evrov svežih sredstev. Med predlaganimi nadzorniki tudi Kraljic in Slavinec Delničarji Gorenja bodo na skupščini, ki bo 28. maja, odločali tudi o sestavi novega nadzornega sveta družbe. Odhajajoči nadzorniki, ki jih vodi Jože Zagožen, so delničarjem v sklicu predlagali pet naslednikov: nekdanjega direktorja Me Kinsev & Co. Petra Kraljica, Majo Makovec Brenčič z ljubljanske ekonomske fakultete, predsednika britansko-slovenskega društva in nekdanjega finančnika v več britanskih podjetjih Keitha Milesa, predsednika uprave Heliosa Uroša Slavinca in nekdanjega direktorja dveh Gorenjevih tujih družb Rudolfa Šepiča, ki je med letoma 2004 in 2006 sedel tudi v nadzornem svetu Pivovarne Union. Preostalih pet članov nadzornega sveta Gorenja bo izvolil svet delavcev.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 28. 04. 2010
Stran: 21