Po interpretaciji urada za varstvo konkurence bi morala po konkurenčni zakonodaji NLB v roku enega leta od pridobitve delnic - rok se izteče v nekaj dneh - priglasiti koncentracijo. Toda tudi vvmesnem času banka ne bi smela uresničevati upravljavskih pravic, so prepričani naši viri na uradu za varstvo konkurence. Če bodo omenjene družbe na petkovi skupščini glasovale o na primer imenovanju člana nadzornega sveta ali napovedanih statutarnih spremembah, bi lahko bili ti sklepi nični, urad pa bi jim lahko izrekel globo. NLB, ki je do delnic Laškega prišla z unovčitvijo zavarovanj za posojila Infondu Holdingu, koncentracije uradu še ni priglasila, razlog paje brez dvoma vtem, da bi s priglasitvijo koncentracije priznala, da obvladuje več kot 25 odstotkov lastništva, in bi tako morala objaviti prevzemno ponudbo. V NLB v nasprotju z uradom za varstvo konkurence trdijo, da z Banko Celje niso povezana oseba, saj obvladujejo zgolj 48 odstotkov lastništva, Banka Slovenije pa jim ne dovoli pridobiti več kot 50 odstotkov delnic celjske banke. Šele s pridobitvijo večinskega deleža pa bi Banka Celje postala z NLB povezana oseba. Toda v uradu se po naših informacijah sklicujejo na več dokazov, ki naj ne bi potrjevali razlag NLB. Tako naj bi v enem od preteklih postopkov pred uradom Banka Celje zatrjevala, da je del ekonomske celote NLB. Banka Slovenije pa naj bi še v času, ko je bil tam nadzornik bančnega trga sedanji pred sednik uprave NLB Božo Jašovič, pozivala urad, naj ukrepa zaradi odnosov med NLB in Banko Celje. Postopkom urada za varstvo konkurence in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bi se NLB lahko vsaj začasno izognila, če na skupščini Laškega NLB, Banka Celje ali Publikum Fin ne bi glasovali. Zato ne presenečajo informacije, da se Banka Celje na skupščino ni prijavila. Za podobno taktiko se je na torkovi skupščini Mercatorja že odločila Pivovarna Laško. Banke so namreč večinske lastnice Pivovarne Laško in pomembne lastnice Mercatorja. Da bi preprečili morebitne postopke regulatorjev, so se tako Laščani raje izognili skupščini Mercatorja. »Dogajanje na skupščini Pivovarne Laško bomo pozorno spremljali,« je povedal direktor ATVP Damjan Žugelj, Tki več ni želel razkriti. Kot je znano, ATVP že nekaj časa preučuje domnevno usklajeno delovanje vseh bank pri zasegu delnic Laškega. Prav tako postopkov ni želel komentirati direktor urada za varstvo Jani Soršak. Boško Šrot brez razrešnice za nadzorovanje Uniona Na torkovi skupščini Pivovarne Union nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot edini ni dobil razrešnice za delo nadzornika Uniona v letu 2009. Pivovarna Laško kot večinski lastnik Uniona je namreč predlagala ločeno glasovanje o podelitvi razrešnice nadzornikom, tako da so na koncu z izjemo Šrota preostali nadzorniki - Tone Turnšek, Franc Rojnik, Marjeta Zevnik in Terezija Peterka - razrešnico dobili. Proti razrešnici za njihovo delo v lanskem letu je glasovala mala delničarka GBD. Ta je glasovala tudi proti spremembam statuta in soglasju o pogodbenem koncernu. Manjšinski delničarji Uniona, ki imajo skupaj manj kot triodstotni delež, bi v primeru, da bo pogodbeni koncem na jutrišnji skupščini Laškega dobil zadostno podporo, imeli možnost zamenjati svoje delnice za delnice Pivovarne Laško (za delnico bi dobili 10,46 delnice Laškega). Tisti, ki bi se temu odpovedali, bi dobili nadomestilo, ki bi bilo odvisno od višine dividende na delnico Laškega. Kritike na račun Laščanov Še vedno ni jasno niti, ali bo načrtovana reorganizacija Pivovarne Laško v pogodbeni koncem na jutrišnji skupščini dobila zadostno podporo bank kot lastnic. Kot smo že poročali, pogodbenemu koncernu nasprotuje zlasti NLB, saj ima svoja posojila do Laškega zavarovana z delnicami Uniona. Ker bi z organizacijskimi spremembami Union izgubil precejšen del svojih upravljavskih pravic in finančne samostojnosti, se NLB boji, da bi padla njegova vrednost ob morebitni prodaji. Vodstvo Pivovarne Laško po drugi strani utemeljuje, da je sanacija skupine možna zgolj z iskanjem sinergij, ki jih omogoča pogodbeni koncem. Po naših informacijah se nameravajo NLB pri nasprotovanju reorganizaciji pridružiti tudi nekatere druge banke. Vodstvu Laškega z Dušanom Zorkom na čelu naj bi zamerili, da se preveč ukvarja z organizacijskimi spremembami, ki so celo novost v slovenskem gospodarstvu, namesto da bi trud vlagalo v iskanje dogovora z bankami o reprogramu posojil. Naši viri tako trdijo, da Pivovarna Laško po enem odpovedanem sestanku ni sklicala še niti enega skupnega sestanka bank upnic.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 15. 07. 2010
Stran: 17