VESNA ZADRAVEC: Dober dan. Novinarska konferenca se je tako s kupci kot prodajalci končala pred slabo uro tu v Grand Hotel Union, presenečenj? Morda le eno, glavno novost je ta, da sta NKBM kupila dva. Torej priznani ameriški sklad Apollo je postal 80odstotni lastnik NKBM, medtem ko je Evropska banka za obnovo in razvoj postala 20odstotna lastnica. Za skupni nastop sta se odločila predvsem zato, ker ima EBRD že nekaj znanja oziroma zelo dobro pozna slovenski bančni trg, spomnimo, EBRD je bil lastnik naše največje banke NLB, Apollo pa na slovenski trg vstopa prvič in je zato bolj previden. V NKBM vidita potencial za razvoj, predvsem da postane pomemben akter v regiji. Na SDH so poudarili, da je postopek potekal transparentno, da so ponudbo za prodajo NKBM poslali 99im investitorjem oziroma potencialnim investitorjem in prejeli le dve zavezujoči ponudi, ena je bila bistveno prenizka že na začetku, zato so nadaljevali pogovore zgolj za ameriškim skladom Apollo. Nadzorni svet je torej danes po štirih urah pritrdil upravi, da sta Apollo in EBRD najboljša kupca za Novo kreditno banko Maribor. Poglejmo izjave: 
GERNOT LOHR (Apollo Global Management): Za to naložbo smo pripravili načrt, ki ga bomo uresničevali od pet do deset let. Potrebovali bomo najmanj pet let, da bo banka lahko spet uspešno poslovala. Ne gre za kratkoročno, temveč za dolgoročno naložbo. 
APARMA RAO (Evropska banka za obnovo in razvoj): Menimo, da ima NKBM kot ena izmed največjih bank v Sloveniji zelo dobre možnosti za razvoj. Veselimo se sodelovanja z Apollom. Spremembe bomo skušali doseči s prestrukturiranjem in izboljšanjem vodenja. 
MATEJ RUNJAK (član uprave SDH): Znesek jamstev je približno v teh finančnih okvirih, ki se tičejo tudi same presoje na ustavnem sodišču, tako da ne odstopajo bistveno od tega zneska. Ob izpolnitvi vseh odložnih pogojev, v kolikor seveda ne bo nekih drugih zadev, ki bi terjale neko presojo, bo dobila država celotno kupnino na račun. 
ZADRAVEC: Kot rečeno, država bo na račun dobila 250 milijonov evrov kupnine, ta znesek pa se lahko tudi zniža, če bo prišlo do izrednih dogodkov, na primer, če bi razlaščeni mali delničarji in obvezničarji dobili tožbo na evropskem sodišču v Luksemburgu in pa tožbo nadalje na ustavnem sodišču bi seveda država morala garantirati s 60 milijoni evrov, nekaj garancij pa smo dali tudi za davčne postopke, ki tečejo v Novi kreditni banki Maribor. Tokratni prodajni postopek je bil očitno bolj uspešen kot pri Telekomu, tam še čakamo na razplet, končal se je v 18 mesecih in je SDH stal dva milijona evrov. 
LADIKA: Hvala. Slovenija je Novo kreditno banko Maribor dokapitalizirala štirikrat. Prvič sta leta 2008 Kad in Sod prispevala 27 milijonov evrov, leta 2011 sta bila v dokapitalizacijo prisiljena tri državna podjetja Pošta Slovenije, Eles in Gen Energija. Pozneje je NKBM vnovčil še 100 milijonov evrov hibridnega državnega posojila. Največjo finančno injekcijo pa je banka dobila po izbruhu krize, konec leta 2013 ob sanaciji bančnega sistema je prejela 870 milijonov evrov. Skupaj smo tako v sedmih letih v NKBM vložili 1,05 milijarde evrov. In zdaj k prvim odzivom. Z nami sta Nuša Baranja in Matej Korošec. V Ljubljani prav zdaj poteka tudi sestanek koalicije o aktualnih zadevah. A najprej odmevi iz Maribora, kjer je večina ljudi in gospodarstva vezana na NKBM, kaj pravijo? 
MATEJ KOROŠEC: Odzivi v Mariboru lahko rečemo, so mešani, gospodarstvo si predvsem želi učinkovito banko, ki bi dajala kredite, bančne garancije in tudi finančno spremljala projekte, tudi podpirala gospodarstvo, ne glede na lastnika same banke, kar pa Nova KBM dejansko v zadnjih letih nikakor ni izpolnjevala. Lokalna politika je mnenja, da je sicer kupnina mnogo prenizka glede na vloženi denar, davkoplačevalci v reševanje same banke, vsekakor pa si želijo družbeno odgovornega lastnika banke. Najbolj razočarani pa so Mariborčani, predvsem zaradi tradicionalno lokalne in tudi čustvene navezanosti na osrednjo mariborsko banko. Poglejmo nekaj odzivov. 
DR. BORUT BRATINA (Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor): Banka je seveda toliko vredna, kot velja za vse druge družbe, kot je pripravljen nekdo za njo plačati. Zdaj v tem je pa slabo to, da je seveda zdaj ostal en potencialni kupec in slabo je to, da ve kupec, da država mora to prodati v nekem roku, ker se je to zavezala Bruslju. 
ANKETIRANKA 1: Predolgo smo garali za njo, 40 let sem delala za njo, ne smejo je prodati. 
ANKETIRANEC 2: Imajo dosti denarja, so poceni kupili, nikdar se ne ve, škoda je, če ne znaš, pač moraš dati drugemu. 
ANKETIRANEC 3: Nisem za to, da se bilokaj prodaja, ker na koncu nam ne bo ostalo nič, ne bomo vedeli, od kod kaj vzeti. 
KOROŠEC: Če bo banka hotela preživeti, se bo sedaj moral z njo ukvarjati novi lastnik in ne več davkoplačevalski evri, sicer pa to lahko doseže s konkurenčno ponudbo in storitvami in vzpostavitvijo in ohranjanjem dobrega glasu same banke. 
LADIKA: Matej Korošec, hvala. Nuša Baranja, kakšni pa so prvi politični odzivi? 
NUŠA BARANJA: Začnimo najprej z opozicijo. Nekdanja premierka in predsednica zavezništva Alenka Bratušek, njo zdaj v tem trenutku najbolj moti to, da po njenih besedah kupec ni strateški in hkrati se sprašuje, kako državljanom v bistvu razložiti, da zdaj banko, ki smo jo dokapitalizirali z 800 milijoni davkoplačevalskega denarja zdaj prodajamo zgolj za 250 milijonov. Medtem pa v Novi Sloveniji poudarjajo, da je državni zbor, ko je pred dvema letoma dejansko sprejemal ta seznam podjetij za prodajo, da takrat ni nikjer določil, kakšen mora biti kupec, hkrati pa tudi opozarjajo, da v bistvu, da imajo v tujini na vrednost naših državnih bank in nekaterih velikih podjetij očitno drugačen pogled, kot pri nas v Sloveniji. V Združeni levici pa so medtem najbolj ogorčeni nad ceno in poudarjajo, da Cerarjeva vlada nadaljuje z prodajo državnega premoženja. Poglejmo zdaj nekaj izjav: 
JOŽEF HORVAT (NSi): Gotovo je, da bi si nekako najbrž bolj želeli, a bi bila kupec kakšna velika evropska ali svetovna banka. Očitno to niso neki gospodarski biseri, da bi bil velik naval, tako da pač imamo pri NKBM v bistvu sklad Apollo, pri Telekomu imamo sklad Cinven, in to je to. 
LUKA MESEC (ZL): Nesprejemljivo, še bolj nesprejemljivo je pa to, da zdaj za praktično 100 do 250 milijonov nameravajo špekulativnemu skladu prodati drugo največjo slovensko banko, banko, v katero smo davkoplačevalci v zadnjih dveh letih vložili več kot milijardo evrov in banko, ki je sistemskega pomena za slovensko gospodarstvo. 
BARANJA: …koaliciji, ki je mimogrede prav zdaj končala sestanek, so s komentarji, še nekoliko zadržani, saj pravijo, da ne poznajo vseh podrobnosti pa vendar smo slišali tudi nekaj pomislekov, predvsem iz vrst SD in DeSUS. Tudi na račun kupca, sprašujejo se o njegovi strateškosti, sprašujejo, kaj bo z zaposlenimi v NKBM in seveda tudi, zakaj se je s prodajo Nove KBM tako zelo mudilo? Poglejmo. 
DEJAN ŽIDAN (SD): Ne izgleda od daleč, konkretno prodajnega postopka ne poznam, da je tu bil prisoten profesionalni pristop, bolj me spominja na amaterski pristop. 
UROŠ PRIKL (DeSUS): Pri prodajah tako pomembnih naložb države ostaja en kupec in ko je kupec en, na drugi strani je praktično nemogoče iztržiti visoko ceno. 
LADIKA: …razpravljali tudi o odločitvi Evropske komisije, da Slovenija ne bo dobila denarja za gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo? 
BARANJA: Ja, v bistvu v koaliciji nekako ne skrivajo razočaranja, da teh sredstev Slovenija ni dobila, pa vendar smo slišali tudi nekaj ostrih besed na račun ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, saj kot pravijo, že pred nastopom funkcije je nekako dvomil o smiselnosti tega projekta pa vendar v koaliciji poudarjajo, da je drugi tir pomemben projekt, zato da je treba zdaj v bistvu narediti neko podrobno analizo, kaj je tokrat šlo narobe in v bistvu zadevo izboljšati do naslednje priložnosti. 
LADIKA: Hvala. 

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Zadravec Vesna
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dnevnik
Datum: 30. 06. 2015 
Termin: 19:00
Trajanje:8