leto 2010. Finančna kriza je namreč marsikomu odščipnila del plače, če ne celo službe. S tem je dodobra premešala ozračje, v katerem živimo in delamo, hkrati pa postavila novo izhodišče, ki ga bo treba prej ali slej upoštevati. V tej smeri lahko sklepamo, da bo čas nizkih obrestnih mer minil, plačati pa bo treba tudi račun mnogih vladnih subvencij. Tako višje obresti kot tudi višji davki bodo na potrošnika delovali negativno, zato se trenutnemu optimističnemu vzdušju ne smemo povsem prepustiti, kajti presenečenj še ni konec. Obrestne mere bodo rasle Pogled na gibanje obrestnih mer razkriva, da so le-te nizke. Še v začetku lanskega leta so bile obrestne mere dva odstotka višje, dobro leto nazaj pa za skoraj štiri odstotke (gibanje EUR1BOR). Prihranki, ki so se sprostili pri nižjih obrestnih merah, so občutni, toda ti ne bodo trajali večno. Napovedi Evropske centralne banke že lahko razumemo, da se pripravlja teren za dvigovanje obrestnih mer. S tem bodo začeli rasti stroški obresti oziroma financiranja. Okrevanje gospodarstva bo počasno Seveda pa na potrošnika ne prežijo samo višje obresti. Tudi davki bodo odigrali svoje. V letih debelih krav se pri sestavljanju vladnih proračunov pogosto ni spraševalo, od kod bo pritekel denar, sedaj pa se pozornost politikov, vsaj domačih, usmerja predvsem v višanje davkov (namesto v zmanjševanje javne porabe). Vpliv višjih davkov bo seveda zelo sovpadal tudi z drugimi novimi trendi. Eden od teh je dinamika zaposlovanja. Podjetja so s krizo dobila priložnost, da se znebijo tistih zaposlenih, ki se jih prej niso uspela. V tem pogledu bodo nove zaposlitve dobro načrtovane. In prav zagotovo se z njimi ne bo hitelo, če ne bo pravega ozadja. Podjetja bodo namreč v prvi fazi poskušala maksimalno obremeniti zaposlene in šele nato zaposliti nove kadre. Ta trend bo na nek način omejil hitro rast potrošnje in s tem tudi oblikovanje trdne podlage za dobro okrevanje. Bo pa ta trend po drugi strani vzdignil dobičkonosnost podjetij. Kajti mnogim podjetjem, ki so izvajala procese prilaganja težkim razmeram, se bo ob prvem konkretnem zvišanju prodaje to znatno poznalo pri dobičkonosnosti, saj je bila večina pozornosti v podjetjih usmerjena v stroškovno učinkovitost. Okrevanje gospodarstva torej ni nekaj samoumevnega, kar se bo zgodilo letos. Pričakujemo lahko daljše okrevanje, ki bo pri obrestnih merah, davkih ter zaposlitvi konstantno na preizkušnji. Za zdaj ni zaznati tolikšne gotovosti, da bo ta popravek enosmerna ulica, tako kot se je zadnjih nekaj mesecev dogajalo na razvitih borzah. Že pogled na gibanje borznih indeksov v letu 2009 razkriva, da smo bili priča različnim zgodbam z eno skupno točko. Marca 2009 so se borzne razprodaje prenehale. Dogajanja na borznih trgih Če pogledamo slovenski kapitalski trg, lahko vidimo, da je borzni indeks SBI20 leto začel okoli 3700 indeksnih točk in že prvi dan trgovanja izgubil odstotek vrednosti. Negativno gibanje je hitro prekinilo kratkoročno pozitivno vzdušje, ki je borzni indeks potisnilo skoraj do 4000 indeksnih točk. Žal pa je recesija hitro pokazala zobe in borzni indeks je padel za okrog 20 odstotkov na 3408 indeksnih točk, kolikor je znašal 10. marca 2009. Z delnicami Krke se je tisti dan trgovalo pod 50 evri za delnico, z delnicami Zavarovalnice Triglav pod 12 evri za delnico, z delnicami Telekoma Slovenije pa po 125 evrov za delnico. Žal se trgovanje ni dolgo zadrževalo v omenjenih območjih. Vlagatelji so zaznali pozitivno vzdušje na razvitih borzah in tudi pri nas so začeli tečaji delnic postopoma rasti. V treh mesecih je borzni indeks SBI20 porasel za skoraj 30 odstotkov. Nekateri tečaji delnic so konkretno porasli, posebej tečaji finančnih institucij, ki so bili najbolj na udaru. Zavarovalnica Triglav se je namreč dvignila nazaj na 30 evrov za delnico, toda pri tem ne smemo pozabiti, da je ta cena še zmeraj za 80 odstotkov nižja od vrha, ki smo ga zaznali pred kotacijo delnic. Razburljiva prva polo-Medtem ko politiki govorijo o koncu recesije, je že jasno, da bo okrevanje gospodarstva trajalo dolgo in da ne bo videti kot enosmerna cesta. Se nos čakajo preizkušnje. vica leta je tako obetala zanimivo drugo polovico, toda slovenski kapitalski trg so začele preplavljati afere. Islrabenz, holdingi, Mura, stavke. Pivovarna Laško in še bi lahko našteli. Popravek, ki je dobil zalet v spomladanskih mesecih, se je razpršil. SB120 se je ujel med 4000 in 4400 indeksnimi točkami in to kljub dejstvu, da smo na razvitih trgih zaznali nadaljevanje borzne veselice. Žal se je s tem pokazal trenutek resnice slovenskega gospodarstva - neosredotočenost na razvoj ter konkurenčnost nas je izločila iz iokusa mednarodnih kapitalskih tokov. Ameriški borzni indeks SP500 je od marca do decembra 2009 porasel za skoraj 66 odstotkov, ruski RIS za 200 odstotkov, slovenski SBI20 pa je očitno ostal sam na peronu. Ne čisto sam, z njim so obstali še nekateri indeksi v regiji, kjer je recesija očitno pustila resnejše posledice. Seveda to ni splet okoliščin, ampak je posledica slabih odločitev. Teh je bilo kar nekaj. Na primer privatizacija Telekoma. Ko se je obetala privatizacija Telekoma in drugih večjih državnih podjetij, je bilo videti, da bo imela slovenska privatizacijska zgodba srečen konec. Proračun bi dobil znaten priliv svežega kapitala, politika pa bi imela manjši vpliv v gospodarstvu. Žal se to ni zgodilo, saj so bile sprejete drugačne odločitve, za piko na t pa se je pojavila še finančna kriza. Posledice, ki se trenutno kažejo, so katastrofalne. Ne samo, da v državnem proračunu zeva vse večja luknja, ampak se vse več podjetij približuje stečajnim in insolventnim postopkom. Med njimi najdemo tudi take, ki imajo veliko delničarjev. Seveda se pojavlja vprašanje, ali bi bilo kaj bolje, če bi na primer Telekom prodali po 400 evrov za delnico, kolikor so takrat ponujali kupci. Odgovor je pozitiven. Priliv morebitne kupnine na slovenski kapitalski trg bi znatno izboljšal likvidnost trga. Med drugim bi tudi tistim holdingom, ki so imeli oziroma imajo zastavljene delnice Telekoma za zavarovanje kredita, zmanjšal zadolženost. Mogoče celo do take mere, da podaljševanje obstoječih kreditov ne bi bilo problematično. Sicer pa je zgodba o teh kreditih zelo poučna: če zajemaš s preveliko žlico, se ta lahko zlomi. Ne smemo pa izpustiti tudi dvoličnosti bankirjev - ko so imeli dostop do kapitala, so kratkoročne kredite podarjali na lepe oči. Tudi s pripombami, da bodo te brez problema podaljševali. Ko se ta obljuba ni izpolnila, so v kislo jabolko morali ugrizniti kreditojemalci. Javnost jih je seveda takoj ožigosala, da so pohlepni ali prezadolženi. Ta očitek ima podlago, res pa je, da ni edina. borzne cene so temu primerno upadle. Razpravljati o tem, ali je to sedaj splet okoliščin ali rezultat slabih odločitev, je pravzaprav nepotrebno. Bolj smiselno je pogledati, kako naprej. Za male delničarje je napotek prej.rost - ustrezna razpršitev prihrankov na različne konce in tvegati le toliko, kolikor lahko prenesemo. Kajti 2010 bo prav gotovo leto preizkušnje za realno gospodarstvo, na borznem parketu pa bi se to odrazilo v mešanju pozitivnih ter negativnih pričakovanj vlagateljev. Nauk za male delničarje V težkih časih se afere pojavljajo pogosteje. Na dan prihajajo korupcijske zgodbe, nečedni posli in prevare. Vse bolj se kaže, da je mali delničar tisti, ki nosi najtežje breme. Po eni strani financira politike, ki so se slabo odločali, po drugi strani prenaša izgubo zaradi napačnih odločitev direktorjev, ki jim je zaupal svoje prihranke. Seveda pri tem ne gre pozabiti krivde malega delničarja. Cc pogledamo holdinge, katerim je borzna cena znatno padla, lahko ugotovimo, da so imeli mali delničarji pri mnogih priložnost za izstop. 1'etrol je prevzemal Istrabenz po 110 evrov za delnico, Gospodarstvo Rast je plačevalo skoraj 8 evrov za delnico Zvon Holdinga ter Center naložbe za delnico Infond lloldinga 8,7 evra. Današnji tečaji so povsem drugačni. Z Istrabenzom se trguje pod 10 evri, z Zvon holdingoni malo nad dvema evroma, Infond holding se prodaja in kupuje za okrog deset centov. Gledano z današnje perspektive bi lahko j)ovzeli kar, da so bili mali delničarji preveč pohlepni. Toda to bi bil napačen sklep. Takrat, ko so bili opravljeni prevzemi, so bila pričakovanja povsem drugačna in cilji direktorjev povsem uresničljivi. Žal se to ni izšlo. In Seveda pa na potrošnika ne prežijo samo višje obresti. Tudi davki bodo odigrali svoje.

Medij: Podjetnik
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 12. 01. 2010
Stran: 51