Predvideno je bilo odločanje o predlogu družbe Delo, da se delničarjem izplača 506 tisoč evrov dividend, torej skoraj celoten bilančni dobiček, čemur je nadzorni svet Večera, kot je včeraj povedal njegov predsednik Dušan Mohorko, ves čas nasprotoval in se zavzemal, da glede na znane okoliščine na medijskem trgu dobiček ostane nerazporejen. Toda tik pred skupščino sta prispela še dva nasprotna predloga: mali delničarji so pogoreli s predlogom o izplačilu nekaj več kot 43 tisoč evrov, kar bi pomenilo 0,17 evra na delnico, s svojim nasprotnim predlogom, za evro dividende na delnico, pa je uspela Slovenska odškodninska družba (Sod). Tako o Delovem predlogu delničarji včeraj sploh niso glasovali. Zaradi bojazni, da bo izplačilo dividende tudi po sprejetem Sodovem predlogu škodilo družbi, je predstavnica malih delničarjev Majda Cajnko napovedala izpodbojno tožbo. Izplačilo bi ogrozilo prestrukturiranje Mali delničarji so predlagali razdelitev nekaj manj kot desetine bilančnega dobička z argumentom, da bi bilo z večjim izplačilom ogroženo ali celo onemogočeno prestrukturiranje, kije pogoj za nadaljnje uspešno poslovanje in s tem tudi za obstoj najstarejšega časnika na slovenskem trgu. Direktor Večera Jure Struc je poudaril poglaviten cilj, stabilizacijo prihodkov, od česar bi imeli korist tudi lastniki. Upadanje naklad res še ni ustavljeno, a je nižje za polovico kot lani, oglaševalski prihodki so v zadnjih treh mesecih dosegli nivo preteklega leta, Večer ima največ prodanih e-naročnin, že drugi kvartal zapored mu je med dnevniki najmanj padla branost, snujejo se projekti, ki bodo prinašali dobiček. Delničarjem je položil na srce, da bi visoko izplačilo dividend zagotovo vplivalo na likvidnost, saj bi prodaja sredstev na trgu, kjer ni povpraševanja, lahko prinesla še dodatno izgubo. V Slovenski odškodninski družbi, katere predlog o izplačilu polovičnega deleža bilančnega dobička je bil včeraj potrjen, so po besedah njene predstavnice Jasne Kalšek presenečeni, ker se stroški zmanjšujejo manj kot prihodki, pogrešajo kompleten program prestrukturiranja in stroškov zanj. Jure Struc je dodal še nekaj številk: lani je nastalo sto tisoč evrov izgube mesečno, letos 75 tisoč, v zadnjem času 50 tisoč na mesec, do konca leta bi lahko bila mesečna izguba na ničli. V letošnjem avgustu je bilo prvič prodanih več izvodov časnika kot v istem mesecu lani. Možni bi bili tudi rigorozni ukrepi, ki pa bi se lahko pokazali kot medvedja usluga, saj bi lahko še dodatno oslabili družbo; z globljimi rezi bi gotovo imeli probleme čez pol leta. "Hitro in rigorozno rezanje stroškov je najbrž možno, a vsaj v uredniškem delu bi lahko vplivalo na vsebino produkta, od katerega živimo," pa je dodala odgovorna urednica Katja Šeruga. "Odločili smo se za težjo pot, a vsebinsko bolj konsistentno. Ukrepe tehtamo z lekarniško tehtnico. V primerjavi z ostalimi ta hip izgubljamo najmanj, že to je odraz nekih pravih potez, zmanjšali smo trend upadanja naklade." Slavko Vizovišek, mali delničar, v preteklosti tudi predsednik kluba Večerovih malih delničarjev in dolgoletni urednik, pa je svaril pred možnostjo, da bi lastniki Večer pustili brez vseh rezerv. Z zmanjševanjem plač ne bo rezultatov, v medijski družbi je klima ključnega pomena. Zagovor kapitalske prakse Večina udeležencev skupščine ni bila pripravljena komentirati. Sklonjenih glav so brzinsko zapuščali stavbo in odvračali poglede od okoli 80 zbranih protestirajočih večerovcev, ki so lastnike pričakali v špalirju, s plakati in prelepljenimi usti, stopnišče pa prekrili z izvodi Večera. Tako so do in od skupščine morali "mimo in po nas". Kljub temu Nadi Jakopec, članici uprave Dela, ni bilo neprijetno govoriti o brutalni, plenilski logiki. "Gre za legitimnost in večinsko voljo delničarjev," je zagovarjala brezobzirno kapitalsko prakso. Z likvidnostnimi težavami se soočajo skoraj vse gospodarske družbe v Sloveniji, zakaj bi bil Večer kaj posebnega, meni. (Ne)odgovorno lastništvo, nezakonita pot, po kateri je Delo prišlo do lastništva Večera, (ne)etika, poseben družbeni pomen medijev so teme, o katerih Nada Jakopec včeraj ni bila pripravljena pretirano razmišljati. Šef, ki je nad njo, lastnik in številke Dela jo okupirajo, je priznala. "Bilančni dobiček je zaradi tega, ker je prvotno namenjen za delitev med delničarje, v bilanci prikazan kot dobiček. Če bi družba želela dobiček rezervirati za namene reševanja poslovanja ali kaj podobnega, bi ta sredstva morala biti razporejena v rezerve," je pribila. A njena interpretacija bi lahko zavajala. Po zakonu o gospodarskih družbah lahko gre namreč v druge rezerve iz dobička le 50 odstotkov ustvarjenega čistega dobička poslovnega leta. Ob tem je treba poudariti, da se te rezerve lahko uporabijo za katerekoli namene, tudi za delitev dobička med delničarje. Kar pomeni, da bi delničarji Večera tudi na ta način lahko prišli do denarja. (Nerazumevanje države Vodstvo družbe bo skupščinske sklepe spoštovalo, pri tem pa je treba upoštevati tudi napovedano izpodbojno tožbo malih delničarjev, ki poudarjajo, da je družba v težkem gospodarskem položaju in da bi izplačilo dividend vplivalo na reforme, ki jih družba že izvaja. "Te reforme peljemo zato, da bomo lahko prišli do točke, ko se bomo spet pogovarjali o rasti in razvoju medijske hiše in ne zgolj in samo o sanaciji. Ne glede na izid skupščine delničarjev bo vodstvo Večera vztrajalo pri začrtani poti sanacije in okrevanja," je poudaril direktor Struc. Likvidnost družbe bo zagotovljena s prodajo kratkoročnih finančnih naložb. Predsednik aktiva novinarjev Večera Aleš Kocjan je v imenu kolektiva izrazil nezadovoljstvo s kompromisnim predlogom in pozdravil napovedano tožbo malih delničarjev: "Bilančni dobiček bi moral ostati nerazporejen, ker smo v razmerah, ko tudi ta odločitev ni sprejemljiva in ni ugodna. Paradoksalno, ironično je, da je ta predlog dala država (Sod, op. p.), ki bi morala razumeti vlogo Večera." Delo naprej z Babičevo? Novinarji Dela so nedavno opozorili, da so že leto dni brez odgovornega urednika s polnimi pooblastili, kar da ni niti zakonito niti vzdržno stanje. Uprava Dela je v zadnjih tednih opravila več pogovorov z možnimi kandidati za to funkcijo in neuradno naj bi bila zdaj njihova favoritka Mateja Babic Stermecki, dolgoletna novinarka Dela, zadnja leta tudi urednica Ozadij in pomočnica v. d. odgovornega urednika Dela Bojana Budje, sicer odgovornega urednika Slovenskih novic, (dr) (Ne)odgovor no lastništvo, nezakonita pot, po kateri je Delo prišlo do lastništva Večera, (ne)etika, poseben družbeni pomen medijev so teme, o katerih članica uprave Dela Nada Jakopec (desno) včeraj ni bila pripravljena pretirano razmišljati. V "zahvalo" je dobila nekaj Večerov in plakatov s sporočili o odgovornosti. (Andrej Pete linšek)

Medij: Večer
Avtorji: Ambrož Nina,Ratajc Ploj Sonja
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 05. 11. 2013 
Stran: 3