V odzivih na sklepni del približno osem let trajajočega pravdanja prevladuje razočaranje. Družba pooblascenka Ravne (DPR) se je včeraj na podlagi pogovorov pri odvetniku odločila, da bo pravdo po sodbi vrhovnega sodišča nadaljevala z zahtevo za ustavno presojo, ki jo mora najpozneje v dveh mesecih vložiti na ustavno sodišče. Kot je pojasnila direktorica DPR Kristina Slavič, se bo najpozneje v tednu dni sestal nadzorni svet DPR in sprejel včeraj načelno oblikovano odločitev o nadaljevanju sodne poti z ustavno presojo. Od razpleta bo odvisno, ali se bodo obrnili še na evropsko sodišče. Glede na to, da sta se včerajšnjega sestanka pri odvetniku udeležila dva člana nadzornega sveta DPR, predsednik Janez Klančnik in član Milan Švajger, je velika verjetnost, da bo nadzorni svet odločitev o predlogu za ustavno presojo potrdil. "Boj za pravico se nadaljuje, čeprav smo že izčrpani," dodaja Slavičeva. Na Ravnah so komentarji med nekdanjimi in sedanjimi zaposlenimi v jeklarskih družbah različni, skupno pa jim je razočaranje bodisi nad razpletom sodbe bodisi zaradi odločitve DPR o tožbi. Delničarji, ki so še zaposleni v jeklarskih družbah, se z odzivi niso pripravljeni izpostavljati poimensko, glede na zbrana mnenja pa lahko sklepamo, da po oceni dela ljudi pravzaprav ni bilo pričakovati, da bi lahko šibkejši, torej delavci, v boju zoper kapital in državo kadarkoli uspeli. So pa tudi drugačna mnenja, v katerih je izražena kritika do odločanja v vrhu DPR, ki da se nikoli ne bi bil smel odločiti za dolgotrajno sodno pot, ampak bi bili morali delnice prodati že prej ne glede na iztrženo ceno. Ivana Klančnik, ki na skupščinah DPR običajno zastopa mnenja največ, preko tisoč delničarjev, je sodbo vrhovnega sodišča označila za katastrofo. "Ljudje me kličejo in sprašujejo, kaj neki to pomeni. Navaden državljan tega preprosto ne more razumeti. Kako lahko revizija negira vse, kar sta prej odločili dve sodišči? Sicer pa, kaj naj bi človek od te države drugega še pričakoval? Kljub temu je treba iti naprej, na ustavno ali na evropsko sodišče. Ne bomo se pustili opetnajstiti," je ostra Klančnikova. Izpostavlja vidik, na katerega je DPR opozarjal vsa leta, in sicer, da so se delavci v času sanacije železarn odpovedali delu plače in so jim zato tudi pripadli oziroma jim pripadajo lastniški deleži. "Tisti, ki so že v pokoju, imajo posledično nižje pokojnine in to se v današnjih časih zelo pozna," dodaja Klančnikova. Delničar Dušan Golnar, ki je v preteklosti na skupščinah DPR pri odločanju zastopal več delničarjev, zdaj pa je v vlogi člana nadzornega odbora DPR, se sprašuje, kako je lahko bilo v reviziji odločeno tako hitro, če pa so sodišča, ki so sprva odločila v prid železarjem, potrebovala toliko let. Hkrati se sprašuje, zakaj je bil koncept prodaje SIJ v preteklosti spremenjen le z vladno odločitvijo, ne pa tudi v zakonu. Ta komentar se nanaša tudi na končno razsodbo, po kateri bi bili do zahtevanih deležev upravičeni le, če bi prodajali odvisne družbe in ne celote, oziroma če bi do prodaje odvisnih družb šele prišlo. A slednje je zdaj le malo verjetno, temu pritrjuje tudi stališče predsednika uprave SIJ Tiborja Šimonke. "Težko bi komentiral možnost odkupa delnic SIJ-a v lasti DPR, saj, kot vemo, časi niso najbolj rožnati za odkupovanje deležev in take naložbe nimajo enake teže oziroma prioritete kot na primer naložbe v razvoj, tehnologijo in nova tržišča, za kar v zadnjih letih v skupini SIJ namenjamo prav vsa razpoložljiva sredstva. Skupina SIJ je v zadnjih osmih letih kupila kar nekaj novih družb, prodala pa nobene hčerinske družbe in tega za zdaj tudi ne načrtujemo," zatrjuje Šimonka. 5800 nekdanjih in sedanjih delavcev v koroških jeklarskih družbah ne bo moglo uveljavljati poslovnih deležev Po sodbi vrhovnega sodišča v pravdi zoper SIJ za poslovne deleže v Metalu in Nožih Ravne v DPR vlada razočaranje, a "boja za pravico" še niso povsem opustili. (Marko Vanovšek)

Medij: Večer
Avtorji: Lesjak Tušek Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 10. 2013 
Stran: 6