Dnevnik, 28.10.2009

Nadzorniki_NLB_i_ejo_krivdo_pri_predhodnikihBarbara Hren Suzana Rankov Ljubljana - Pred ponedeljkovo sejo nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, na kateri naj bi bilo jasno, ali je nadzornikom uspelo skleniti dogovor o sporazumni razrešitvi sedanje uprave, je včeraj potekala dopisna seja nadzornega sveta NLB. Po naših informacijah so nadzorniki glasovali o seznanitvenem sklepu, da pogodbe sedanje uprave niso usklajene z vladnimi priporočili, za mnenje, ali so pogodbe sporne oziroma odstopajo od vladnih priporočil, pa naj bi zaprosili vlado. Kot kažejo te poteze nadzornikov pod vodstvom Stanislave Zadravec Caprirolo z ministrstva za finance,

skušajo sedanji nadzorniki krivdo za zaplete z odstavljanjem stare in imenovanjem nove uprave NLB zvaliti na prejšnji nadzorni svet pod vodstvom Igorja Marinška, sicer tudi vidnega člana SDS. Spomnimo, da so nadzorniki pod Marinškovim vodstvom aprila s člani uprave podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, usklajene z vladnimi priporočili - plače so bile znižane na okoli 10.000 evrov bruto, variabilni del je bil omejen na največ dve plači mesečno, odpravnine pa bi lahko znašale največ šest bruto plač. Toda za primer predčasne prekinitve pogodb iz nekrivdnih razlogov so v veljavi ostala določila prejšnjih pogodb, ki predvidevajo izplačilo odpravnin v višini 10 mesečnih plač. Kot smo razkrili v Dnevniku, se je, potem ko je nadzorni svet kljub številnim pomislekom pohitel s potrditvijo sestave nove uprave, izkazalo, da imajo člani uprave v pogodbah tako imenovane neto klavzule. Posameznemu članu naj bi tako pripadalo med 50.000 in 70.000 evrov neto odpravnine, toda banko bi izplačilo odpravnin zaradi nedavno sprejetega zakona o dodatni obdavčitvi menedžerskih prejemkov stalo okoli dva milijona evrov bruto. Minister za finance Franc Križanič je ob tem izrazil pričakovanje, da članom sedanje uprave banke ne bodo izplačali odpravnin. Toda vprašanje je, ali bo krivdo za kadrovsko zmešnjavo, ki je nastala v NLB, mogoče pripisati prejšnjemu nadzornemu svetu. Z ministrstva za finance smo namreč včeraj, po več kot tednu dni, prejeli pojasnila v zvezi z izpolnjevanji priporočil o plačah v državnih podjetjih, ki jih je januarja sprejela vlada: »NLB in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) nista v neposredni večinski lasti države, zato se priporočila vlade na njih ne nanašajo.« Na ministrstvu so dodali, da NLB sodi pod zakon o gospodarskih družbah. »Če bi torej člani nadzornega sveta presodili, da priporočila vlade niso v dobro družbe, se lahko odločijo, da jih ne bodo upoštevajo,« so pojasnili. Gre torej zgolj za priporočila, ne obveznost. Poleg tega ne gre spregledati dejstva, da je sedanji nadzorni svet v tej funkciji že približno štiri mesece, zato je imel dovolj časa za preveritev pogodb o zaposlitvi treh članov uprave NLB, ki v novi upravi niso več zaželeni. barbara. hren@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik. si Z ministrstva za finance, kjer je zaposlena tudi prva nadzornica NLB Stanislava Zadravec Caprirolo (na fotografiji), so nam po tednu dni poslali pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem vladnih priporočil glede plač poslovodstev v družbah v državni lasti. Iz pojasnil izhaja, da so vladna priporočila le priporočila in da tudi ne veljajo za NLB ter da morajo nadzorniki NLB ravnati v skladu z zakonom o gospodarskih družbah.


Medij: Dnevnik
Avtorji: Hren Barbara,Ranov Suzana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 28. 10. 2009
Stran: 21