Zanjo sem se odločili, ker želim dokazati, kako mi je bila povzročena škoda z dejanjem zoper mojo čast in dobro ime, z obrekovanjem, če že ne s ponarejanjem listin v mojo škodo. Razpolagam namreč s trdnimi dokazi, posnetki nadzornih kamer, izjavo priče v enem od poštnih uradov in številnimi izjavami prič, da so imenovani namerno škodovali moji časti in dobremu imenu v javnosti. To so storili s tem, ko so 29. avgusta 2012 na treh poštah v okolici Ljubljane, na vsaki s po enim plačilnim nalogom, ki se je glasil na moje ime, vplačali gotovino (skupno 2960 evrov), namenjeno Društvu malih delničarjev, kot provizija za glasovanje na skupščini Perutnine Ptuj'. Pa tudi s tem, da so preslikavo teh treh plačilnih nalogov še isti dan zvečer posredovali slovenskim medijem in predsedniku uprave Perutnine Romanu Glaserju, ki me je na dan skupščine, 30. avgusta 2012, seznanil s kopijami nalogov. Sam sem, ko sem sprevidel, da me želijo diskreditirati, takoj podal ovadbo zoper neznanega storilca na ptujsko policijo, kasneje pa sem pridobil tudi posnetke nadzornih kamer s treh omenjenih pošt. Ti nazorno pokažejo, da je Vodušek osebno pripeljal poslovno sekretarko z avtomobilom Mercedes-Benz z registrsko tablico KR-Pullus do poštnih poslovalnic Mestni Log 81, Slovenska cesta 32 in Pražakova ulica 3 v Ljubljani in da je uslužbenka pri okencu predala bankovce in izpolnjene plačilne naloge. Ljubljansko okrožno sodišče je sicer zaradi kvalifikacije kaznivega dejanja kot obrekovanja ovadbo Policijske postaje Ptuj zoper omenjene zavrglo, ker se pregon tovrstnega kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku začne na zasebno tožbo. Zakaj je bilo dejanje okvalificirano kot zgolj obrekovanje, ne vem, vem pa, da so bili plačilni nalogi ponarejeni, saj jih sam nisem izpolnil, in za tisti dan s pričami tudi dokazujem, da sem bil na sejmu v Gornji Radgoni. Nič ne de, če tožilstvo v tem dejanju ni prepoznalo kakšnega kaznivega dejanja, za katero bi bilo upravičen tožnik. Pri svojih 74 letih si pač ne bom dovolil, da me nekdo tako diskreditira, in bom iskal pravico na sodišču. Res je, da bom s tem imel ogromno stroškov in bo postopek najbrž trajal kar nekaj časa, vendar se mi zdi zamalo, da bi kljub tako trdnim dokazom na koncu ostal kakršenkoli dvom, ali sem storil kaj tako zavrženega, kot je podkupovanje Društva malih delničarjev Slovenije. Vztrajal bom, saj lahko dokažem, da teh položnic nisem nikoli izpolnil, čeprav je na njih moje ime. Zneski pa so ravno tolikšni, da se pri njihovem polaganju takrat na poštah še ni bilo treba osebno legitimirati. Vodušek bo pač moral dokazati, zakaj je bila njegova uslužbenka ta dan na teh treh poštah, kot pričajo posnetki nadzornih kamer, in kaj je tam isto popoldne pred skupščino počel Vodušek v osebnem avtomobilu z oznako KR Pullus. Verjamem, da bi to dejanje Vodušek zelo rad pometel pod preprogo, a sem se trdno odločil, da mu tega ne bom dovolil." Neposrednih odgovorov ni S trditvami Toplaka smo soočili Voduška. Pisno smo ga vprašali, ali je tistega dne, kot kažejo posnetki nadzornih kamer, res pripeljal pred omenjene tri pošte v okolici Ljubljane poslovno sekretarko in ali je vedel, kaj bo ta na pošti počela, oziroma ali ji je osebno naročil pisanje in vplačilo omenjenih treh plačilnih nalogov. Pa tudi, ali je on osebno ali kdorkoli od njegovih zaposlenih slovenskim medijem poslal preslikave omenjenih plačilnih nalogov. In če je, kako je do njih prišel. Naše vprašanje se je glasilo tudi, ali je domnevno "lažno" vplačilo plačilnih nalogov res izpeljal, in če je, ali je bila to njegova zamisel ali mu je tako potezo narekoval kdo drug. Vodušek nam je najprej ustno zatrdil, da "ta zgodba ne obstaja", nato pa se odločil, da bo podal pisni odgovor, a v njem na naša vprašanja ni neposredno odgovoril. Zapisal je: "Presenečeni smo nad dejstvom, da imate informacijo o neki zasebni tožbi, o kateri ne vemo ničesar, nimamo o njej nobenega obvestila niti zanjo ni nikakršnih osnov. Takšno početje pa tudi nazorno izraža, da je bilo podvzeto izključno zaradi pridobivanja publicitete, ki bi neposredno dvigovala prepoznavnost in komercialne programe iniciatorja. O zadevi, po kateri sprašujete, smo že neštetokrat povedali, da z obračunavanjem Simona Toplaka z njegovim okoljem nimamo nobene povezave." In nadaljuje: "To sem nazorno ponazoril tudi med osebnim srečanjem s Toplakom. Takrat je sprejel vsa predstavljena dejstva. Ta pa je kasneje potrdila tudi preiskava pristojnega tožilstva, pri kateri je vztrajal Simon Toplak. Zdaj je mogoče predvidevati, da očitno samo zato, da bi ohranjal sebe v pozornosti in da bi obračal pozornost od upravljanja svojega premoženja in drugih pridobitniških nečednosti. Ker mu to ni uspelo z asistenco državnega aparata, zdaj očitno nadaljuje svoje rovarjenje in generiranje prakse, ki povzroča škodo posameznikom in ugledu podjetja. Njega pa vzdržuje v zrklu pozornosti predvsem rumenih medijev." Desetletja prijateljevala Vodušek se tukaj ne ustavi, temveč izčrpno opiše razmerje s tožnikom, ki naj bi pripeljalo do razumevanja "domnevnih izhodišč, na katerih Simon Toplak že drugo leto gradi svoje obsodbe". Vodušek zapiše: "Moram izpostaviti, da gre za človeka, s katerim sodelujeva že od 70-ih let prejšnjega stoletja. Dolga desetletja sva se srečevala pogosto in celo prijateljevala. Pomagal sem mu pri komuniciranju njegovega razvojnega ciklusa na področjih, s katerimi se je ukvarjal." Vodušek mu zdaj očita: "Podrobnosti o metodah, ki si jih je privoščil, o neskladju med vinogradniškimi površinami, pridelkom grozdja oziroma mošta in obsegom njegovega vinskega trženja, vključno s prodajo na kmetiji in na trgu, pač ne bom razkrival. Za to so pristojne pooblaščene institucije. Prav tako ne nekaterih potez Toplakove Trsničarske zadruge Juršinci v konjunkturnih in kriznih časih, pa tudi v obdobjih, ko so kupci cepljenk ugotavljali, kakšna neskladja med deklaracijami in dejansko kakovostjo genetskega materiala so se dogajala v Juršincih. Vključno z organizacijskimi spremembami z nameni, ki niso v skladu z dobrimi poslovnimi običaji." Prisiljen oddaljiti se od pričakovanj Vodušek navaja še, kako in zakaj se je po njegovem prekinilo njuno sodelovanje: "V času, ko je od najinega sodelovanja imel neprecenljive koristi, je nenehno povečeval svoja pričakovanja. Tako na področju dejavnosti, s katero se ukvarjam, kakor tudi na področju neposrednega kanaliziranja k ekonomskim učinkom njegove vinske in turistične dejavnosti. Ker je to preseglo ohranjanje profesionalnih in etičnih standardov, sem se bil prisiljen oddaljiti od njegovih zahtev in pričakovanj. S tem je doživela spremembe tudi njegova publiciteta in sploh javna pojavnost. Njegove osebnostne značilnosti, stalna menjava stališč, pridobitniški značaj, korupcijsko podporništvo, zahrbtništvo in še serija drugih poslovno-zasebniških potez so sedaj očitno pripeljale do zanimivega razpleta, ki ga uporablja za revitalizacijo svoje javne pojavnosti. Toda to je področje, ki presega javno sfero medosebnih odnosov, zato se z njim zaradi odgovornosti do ustvarjanja javnega mnenja o zadevah, ki presegajo relacije med posamezniki, ne bom opredeljeval. Vsaj v tej fazi ne. Za razliko od njega spoštujem profesionalna in moralna načela ter človekovo dostojanstvo. Vključno z družbenimi normami, ne računajoč na mnenja, da je pravo stvar igre, ne pa pravičnosti. Glede na število pravnikov v Toplakovi družini in odločitve je tudi načelo vesti podrejeno takšnemu mnenju." Toplak na zapisane Voduškove trditve pravi, da je tako ali tako pričakoval, kako ga bo Vodušek na vsak način poskušal diskreditirati, a bo kljub temu pri tožbi vztrajal. "Tudi zato, ker podjetju Perutnina, ki ima perspektivne programe, vsem zaposlenim in kooperantom ne želim nič slabega in si bom kot nadzornik še naprej prizadeval, da bo našlo pošten izhod iz težkega položaja, v katerem je zdaj zaradi zadolženosti." Kaj pravijo v Društvu malih delničarjev Kot pričo v zasebni tožbi bo Toplakov odvetnik predlagal Rajka Stankoviča, predsednika Društva malih delničarjev. Stankovič pravi, da je društvo še isti dan, ko so prejeli sporne plačilne naloge, osebno dal prijavo na kriminalistično policijo, nakazani znesek pa so položili na fiduciarni račun pri odvetniku. Stankovič: "Ta denar je še vedno tam in bo tam, dokler ne bodo končani vsi postopki v tej zadevi. Ker je dejanje poskušalo prikazati, da smo mi prejeli podkupnino' Simona Toplaka, bi lahko tudi mi vložili zasebno tožbo zoper Voduška, vendar bomo solidarno pripravljeni kot priča sodelovati v zasebni tožbi Toplaka, čigar ime je bilo najbolj zlorabljeno. Zagovarjam namreč popolnoma iste dokaze in zastopam interes, da se zadeva razčisti in se Simon opere vseh podtikanj, saj je tudi naš interes, da javnosti dokažemo, kdo in kaj ter zakaj nam je poskušal podtakniti." Kako sprejme sogovornik dejstvo, da je tožilstvo primer obravnavalo kot obrekovanje, ki se preganja na zahtevo zasebnega tožnika, ga vprašamo. "Me je presenetilo, a me ni začudilo. A ne glede na to, da bo zdaj o zadevi potekala zasebna tožba, je dejstvo, da policija in tožilstvo razpolagata s posnetki nadzornih kamer na poštah in izjavami nekaterih ključnih prič, tako da smo vsaj nekoliko v boljšem položaju. Ker sicer bi bila zgolj moja in Toplakova beseda proti Voduškovi, tako pa imamo dokaze, ki materialno pričajo o naših domnevah. Se pač povsem jasno vidi, kdo je vplačal, kdo je pripeljal poslovno sekretarko na pošto in tudi kdo je imel kopije plačilnih nalogov in kdo jih je poslal medijem," je prepričan Stankovič. Dodaja še: "Razumem, da bi Vodušek rad vse skupaj pometel pod preprogo. A prikazovanje, da naj bi nas Toplak poskušal podkupiti in da nam naj bi šlo zgolj za denar, no, ta je pa le prehuda," odgovori Stankovič. Kaj je sklenilo tožilstvo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je kazensko ovadbo Policijske postaje (PP) Ptuj o tem primeru obravnavalo in 29. novembra 2013 izdalo sklep, da kazensko ovadbo PP Ptuj z dne 30.1. 2013 zoper Bredo Zupančič in Branka Voduška zaradi kaznivega dejanja obrekovanja "zavrže, ker gre za kaznivo dejanje, za katero se pregon začne na zasebno tožbo". V obrazložitev je okrožni državni tožilec, svetnik Marko Godec, zapisal: "Po preučitvi kazenske ovadbe in vseh prilog tožilstvo ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za kaznivo dejanje obrekovanja po 2. točki v zvezi s 1. odstavkom 159. člena Kazenskega zakonika. Upoštevajoč določilo 1. odstavka 168. člena Kazenskega zakonika, pa se pregon kaznivega dejanja obrekovanja začne na zasebno tožbo, zato je bilo potrebno kazensko ovadbo zoper oba osumljenca zavreči. Oškodovani Simon Toplak ima tako možnost, da zoper osumljena vloži zasebno tožbo, saj v tem primeru državni tožilec ni upravičen tožilec.

Medij: Večer
Avtorji: Lukman Žunec Darja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Podravje
Datum: 27. 02. 2014 
Stran: 23