Podjetje mu dolguje tri plače, kar skupaj znaša dobrih 1500 evrov. Nove zaposlitve mu še ni uspelo najti, čeprav jo intenzivno išče. Devetnajstega aprila se bo z drugimi sodelavci prijavil na zavodu za zaposlovanje. »Sami lopovi,« odgovarja na vprašanje, ali ve, kaj je podjetje pripeljalo do stečaja. Delavni invalid je tudi petinštiridesetletni Hamdija Mujadžič, ki je v Puhu delal sedemindvajset let. Njegova štiričlanska družina, v kateri sta dva šoloobvezna otroka, že tri mesece živi od vzgojiteljske plače njegove žene. Podjetje, kot je Puh, bi bilo brez nezakonitih poslov in izčrpavanja težko spraviti na kolena, meni Grega Erman, ki pri stečajnem postopku pomaga stečajnemu upravitelju Matiji Vičarju. »Do sklepanja spornih poslov z nakupi nepremičnin in delnic ter s spornimi finančnimi transakcijami je imelo podjetje zanesljivo tržno nišo in odlične poslovne rezultate.« Dve ovadbi proti nekdanjemu vodstvu Kot je povedala Mojca Mele iz AUKN - država je 40-odstotna lastnica Puha -, je bilo podjetje, ko so ga dobili v upravljanje, že popolnoma izčrpano. Na prvi skupščini je agencija zahtevala posebno revizijo spornih poslov zaradi suma večmilijonskega oškodovanja premoženja prek poslovnih deležev v različnih podjetjih, s posojili družbam in spornimi izplačili. Sporen je tudi nakup parcele na Vrhniki leta 2009, ki je bila po naših informacijah namenjena gradnji nove poslovne stavbe podjetja. Družba Puh je v zvezi s spornimi transakcijami vložila dve odškodninski tožbi zaradi spornega nakupa delnic in v zvezi z nekaterimi spornimi nakazili. Sredi decembra lani pa sta bili zoper nekdanja predsednika uprave Puha Tadeja Jeršiča in Janeza Mohoriča vloženi tudi kazenski ovadbi. V zadnjih fazah priprave je tožba zaradi spornega nakupa poslovnega deleža. Tožba v zvezi s spornim nakupom parcele na Vrhniki in tožba v zvezi s posojilom zasebni družbi pa sta še v pripravi. AUKN doslej svojega deleža v Puhu ni prodal, ker so presodili, da nobena prijava na javni razpis za prodajo ni bila ustrezna, so pojasnili v AUKN. »Nobeden od treh prijavljenih kandidatov ni ponudil zavezujočih pogojev, da bo družba normalno poslovala. Agencija se je želela izogniti agoniji, kot so jo doživljali gradbeni delavci v drugih gradbenih podjetjih, ki so šla v stečaj. Razen tega ponudbe, ki smo jih prejeli po svoji višini in po poslovni boniteti kupcev, niso zagotavljale nadaljevanja pozitivnega poslovanja Puha,« je pojasnila Meletova. Puh ima trenutno še sedem nedokončanih gradbenih projektov; trije med njimi so še v aktivni fazi. Dela še vedno potekajo na hidroelektrarni Krško, na projektu sanacije mariborskega Ribnika in na sanaciji plazu Cerkno. Kot nam je povedal stečajni upravitelj, obstaja nekaj možnosti, da bi se pri katerem od teh projektov dogovorili, da konkurenti oziroma podizvajalci prevzamejo posel in nadaljujejo delo. Posledično to pomeni, da bi od Puha prevzeli tudi nekaj gradbenih delavcev. Večina od njih za zdaj upa na zaposlitev v Hidrotehniki, ki se ukvarja s podobno dejavnostjo kot Puh. Na cesti so ostali v glavnem gradbinci, 28 pa je režijskih delavcev, največ inženirjev, računovodij in administrativnih delavcev. Puh je bil relativno mlad kolektiv, na zavodu bi na upokojitev lahko počakalo le pet delavcev. Okrog sedemdeset odstotkov delavcev podjetja prihaja iz BiH, nekaj je tudi delovnih invalidov. FotoJože Suhadolnik

Medij: Delo
Avtorji: Repovž Erika
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 03. 04. 2012 
Stran: 9