Urada za varstvo konkurence (UVK), ATVP in policije do tožilstva. Od maja lani, ko so se začele razkrivati prve tovrstne zgodbe, smo dosegli velik napredek v sodelovanju med institucijami. Morda pogrešam le nekoliko bolj aktivno vlogo Urada za preprečevanje pranja denarja. Toda prepričan sem, da bodo naši napori privedli do epilogov. In zakaj se te zadeve niso zgodile tako hitro, kot je pričakovala javnost? Razlog so številne transakcije, od katerih je vsako bilo treba preveriti, tudi v tujini, kjer smo sodelovali s pristojnimi institucijami. Z UVK smo že lani začeli opozarjati, da je pri preiskovanju takih verig treba posebno pozornost posvetiti njihovemu financiranju, predvsem pa tistim, ki so te vire zagotavljali. ■ To je med drugimi omogočila NLB, banka v državni lasti. Težko govorim o konkretnih subjektih. Z direktorjem UVK Janijem Soršakom sva maja lani pozvala pristojne na Banki Slovenije, naj pregledajo »kreditne mape« na bankah, še posebno zaradi ustreznosti zavarovanj in s tem povezane potencialne nevarnosti sistemskega tveganja. Vendar najinih opozoril nihče ni jemal resno. Na koncu pa je bil račun izdan nam vsem. Mislim, da je šlo za kombinacijo prevelikih apetitov, slabega finančnega inženiringa, različnih zvez in navezav ter premalo skrbnega nadzora nad bankami. Nekateri ljudje so tako izkoristili mamljivo priložnost, ki pa se jim na koncu ni posrečila. ■ Kaj lahko agencija stori v takih primerih za zaščito malih delničarjev, ki jih je na primer v tisočih oškodoval Boško Šrot pri lastninjenju skupine Pivovarne Laško? Manj, kot bi si želeli. Male delničarje lahko zgolj pozivamo k previdnosti pri vlaganjih, druge, kot so policija, tožilstvo, davčna uprava, UVK idr. pa oskrbujemo s podatki, na katere naletimo pri našem delu. Pomembno je poudariti, da agencija nima pristojnosti nad izvajanjem zakona o gospodarskih družbah in nad preganjanjem zlorab iz tega naslova. Omenjeni zakon je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, zlorabe pa so najpogosteje predmet presoje sodišč v civilnih postopkih (odškodninske tožbe, izpodbijanje skupščinskih sklepov ipd.). Tako naloga agencije ni spodbujanje k tožbam malih delničarjev, temveč do določene mere zagotavljanje njihove varnosti s potrjevanjem prospektov prijavni ponudbi, »potrjevanjem« prevzemnih ponudb, nadzorom nad poročanjem javnih družb ipd. V primeru Pivovarne Laško do razkritja lastništva ni prišlo oziroma se je to zgodilo prepozno. Zato smo vsa s tem povezana kazniva dejanja naznanili pristojnim institucijam, s tem pa je bila naša naloga opravljena. ■ Kolikor mi je znano, Pivovarna Laško zoper nadzornika Toneta Turnška ni vložila nobene odškodninske tožbe. Načeloma se agencija v lastniška razmerja ne more in ne sme vpletati, razen če nastane kršitev prevzemne zakonodaje. Trudimo se pomagati na prej opisane načine. V splošnem lahko zagotovim, da agencija v vseh primerih, ko odkrije kršitev, tudi ukrepa. Od tu naprej pa stvari niso v naših rokah. Ukrepati se torej da, le če se hoče. ■ Problem je v tem, da se noče. Vsa dejanja vodstev družb, ki škodijo njihovemu razvoju in malim delničarjem, še niso nujno kazniva in nemogoče je tudi vse regulirati. Je treba po vašem dopolniti kazenski zakonik in druge predpise ali zaupati nadzornim svetom, ki so v vseh družbah skoraj vedno odpovedali? Strinjam se, da je nemogoče vse regulirati, težko pa rečem, da smo nadzorni organi odpovedali ali do so odpovedala vsa poslovodstva in nadzorni organi v podjetjih. Že ves čas opozarjamo, daje v slovenskem prostoru temeljni problem nedefinirana lastnina. Nisem zagovornik tega, da vse razprodamo ali pa vse prodamo tujcem. Dejstvo je, da nam tudi OECD oči-Dokler v Sloveniji ne bomo zaključili procesa lastninjenja, ne bo odgovornih lastnikov. ta slabo upravljanje v podjetjih, predvsem tistih, ki so v državni lasti. Torej ni dovolj le spreminjati zakonodajo in represivno delovati, treba je tudi obvladovati lobije, interese in politike. Dokler je država še vedno glavni lastnik največjih slovenskih podjetij, bodo imeli posamezni interesi prednost pred odgovornostjo. Vsaka oblast seveda gravitira k svojim podpornikom, torej je interes vedno v ospredju, namesto odgovornosti do podjetij, razvoja, iskanja novih trgov . . . Dokler v Sloveniji ne bomo dokončali procesa lastninjenja in dokler ne bodo znani pravi lastniki, se bomo vedno znova soočali z bojem za prevlado, moč in vpliv. Načeloma se strinjam s tezo, da je le znan lastnik odgovoren lastnik. Če bi na primer vi vložili svoj denar v neko podjetje, ga boste dobro pazili. Če se ne boste čutili sposobnega za to, boste poiskali sposobnega menedžerja in ga dobro nadzirali, saj boste hoteli denar nazaj. Tako preprosto je to. Toda pri nas se že dolgo vsi sprenevedamo. Apeliram na vlado, da tej praksi naredi konec. ■ Se pritiski na vas nadaljujejo, kljub obljubi premierja Boruta Pahorja, da tega ne bo? Se nadaljujejo, vendar je bilo o tem že veliko povedanega. ■ Za kakšne pritiske na vas konkretno gre? Gre za pritiske v zvezi s sistematizacijo, številom zaposlenih in njihovo razporeditvijo na določena delovna mesta. V zvezi s tem naj bi Vlada RS ugotovila določene nepravilnosti, na koncu pa se je izkazalo, da jih sploh ni. ■ Je to prišlo od ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs? Ne, od generalnega sekretarja vlade Milana Cvikla. Na to sem premierja Boruta Pahorja tudi opozoril. ■ Milan Cvikl je očitno človek za take zadeve. On je »nepravilnosti« odkril tudi pri delovanju direktorja urada za verske skupnosti Draga Čeparja, ki zdaj ni več na tem mestu. Se vi ob Cviklovih ugotovitvah »nepravilnosti« ne bojite podobne usode? Kot rečeno, nepravilnosti ni bilo. Ministrstvo za finance je sklep o nepravilnostih umaknilo in izdalo nov sklep. K temu je pripomogla tudi sodba upravnega sodišča, ki je v navedenem primeru razsodilo nam v prid. Naj poudarim, da smo ena najbolj nadziranih institucij s strani računskega sodišča, notranje in zunanje revizije, državnega zbora, Vlade RS in drugih. Zato sem še toliko bolj presenečen nad tem »lovom na čarovnice«, ki ga vodi generalni sekretariat vlade. ■ Ima generalni sekretarvlade kakršnekoli zakonske pristojnosti nad vami? Nobenih. Vlada potrjuje naš finančni načrt, mi pa jo o izpolnitvi tega načrta redno obveščamo. Do nedavnega smo bili v vladnem kadrovskem načrtu in s tem v kvoti javnih uslužbencev, sedaj pa ne več. Agencija je po klasifikaciji sicer posredni proračunski uporabnik, toda iz proračuna ne prejme niti evra, kvečjemu vanj daje. Prilive prejemamo predvsem iz naslova taks in nadomestil, ki jih zaračunavamo subjektom. Agencija je v sistemu javnega sektorja in z lanskim letom tudi v sistemu plač javnih uslužbencev. Danes se torej kaže, da sva imela z direktorjem Agencije za zavarovalni nadzor dr. Mihaelom Permanom prav, da je bila napaka, ker so v neodvisnost obeh agencij segli tako, da smo v celoti padli v sistem plač javnih uslužbencev. In to ne zaradi višine plač, temveč so s tem Vladi RS zagotovili dodatne možnosti za poseganje v našo neodvisnost. To potrjujejo vsi izdani nezakoniti sklepi sedanje vlade in v zadnjem času vse pogostejši upravni nadzori. Tako se je vse poletje večina pravnikov na agenciji ukvarjala z vlado, namesto s svojim poslanstvom. ■ Kakšno težavo ste imeli s predsednikom uprave Kapitalske družbe Borutom Jamnikom? Zadeva se je začela že precej pred prihodom Boruta [amnika. Poenostavljeno: Kad upravlja pokojninski sklad javnih uslužbencev, in ker ta sklad v preteklosti ni zagotavljal zajamčene donosnosti, je agencija od upravljavca zahtevala vplačilo denarnih sredstev v sklad. To bi Kad v skladu z našo odločbo moral storiti, vendar je vztrajal na stališču oblikovanja rezervacij. Ker gre dejansko tudi za problem nejasne zakonodaje, smo problematiko predstavili tako ministru za finance dr. Križaniču kot ministru za delo dr. Svetliku. Vladi smo predlagali rešitev za to, vendar odziva ni bilo. Ker postopek še poteka, o nadaljnjih podrobnostih ne morem govoriti. ■ 0 pritiskih vlade in njenih ljudi na delovanje vaše agencije ste obvestili tudi pristojne v OECD. Kaj ste jim povedali in kako so reagirali? Take informacije se zdaj pojavljajo v javnosti, vendar niso resnične. Z dr. Permanom sva avgusta poslala dopis v OECD, kjer sva zahtevala takojšnji sestanek s predstavniki OECD. Slovenije nisva »špecala« v OE-CD, najine odločitve niso bile usmerjene zoper nikogar, sporočilo je bilo: pustite, da opravljamo svoje poslanstvo. Prav tako pa razmislite o neodvisnosti obeh agencij. Tudi javno sva opozorila, da nimava nobene pravne zaščite, na primer pri odškodninskih tožbah zoper naju, ter na določene konflikte interesov posameznikov v organih upravljanja državnih podjetij. Do sestanka z OECD sicer še ni prišlo, je pa, kolikor vem, OECD že kontaktirala z vlado in tudi opozorila na vse te stvari. ■ In kakšne so bile posledice teh opozoril? Minister za razvoj mag. Mitja Gaspari je nedavno na novinarski konferenci napovedal določene ukrepe, kot sta ukinitev Kada in preoblikovanje UVK v samostojno agencijo. To je med drugim tudi posledica »pritiska« OECD. Če smo regulatorji biografija Dr. Damjan Žugelj je bil rojen leta 1972 v Ljubljani, 1998. je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, tri leta zatem je na tej fakulteti magistriral iz teme o tveganem kapitalu kot alternativnem viru financiranja. Leta 2006 je na Pravni fakulteti v Kragujevcu v Srbiji doktoriral iz davčne politike in skladov tveganega kapitala. Pred 13 leti je začel samostojno podjetniško pot, dve leti potem seje zaposlil v sektorju za davčni in carinski sistem na ministrstvu za finance. Je soavtor strokovne monografije in številnih člankov o industriji tveganega kapitala. Leta 2006 je postal direktor Uradnega lista RS. Lanskega aprila ga je vlada imenovala za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev s petletnim mandatom. k temu pripomogli, smo veseli in bi za izboljšanje razmer pri nas spet izbrali enako pot. Na žalost nadzorniki pod to vlado nimamo nobene besede pri oblikovanju gospodarske in fiskalne politike v Sloveniji. V času te vlade nisem bil v zvezi s tem niti enkrat povabljen v vlado ali k finančnemu ministru. Nihče nas nadzornikov ni vprašal, kaj mislimo, katere ukrepe bi podprli, ali imamo ideje oziroma predloge v času finančne krize, ali lahko kako pomagamo ... Tako smo nekatere predloge dali sami, vendar pa nobeden ni bil upoštevan, kaj šele sprejet. ■ Višje sodišče v Ljubljani je lani ugotovilo, da je sklep skupščine BTC iz leta 2001 o znižanju kapitala z umikom lastnih delnic ničen. Kljub temu je uprava BTC z Jožetom Mermalom prav prek tega sklepa pred leti izvedla menedžerski prevzem BTC na račun oškodovanja malih delničarjev in razvoja družbe. Se za nazaj ne da nič spremeniti? Menim, da ne bo mogoče nič spreminjati za nazaj, saj je podjetje že naprej v svojem razvojnem ciklu. ■ Vendar je tu očitno pravna država odpovedala. Se povsem strinjam. Takrat sicer še nisem bil v agenciji, vendar vas lahko seznanim z njeno vlogo. Agencija žal ni mogla bolje reagirati, ker ni imela zakonske podlage. V prvi fazi, ko je BTC izdajal »razvojne« obveznice za ozek krog ljudi, če se ne motim, so agencijo obvestili le o izdaji prospekta. Šele kasneje, ob uvrstitvi BTC na borzo, je agencija lahko zahtevala, da izdajatelj informacije razkrije namen porabe sredstev za nazaj. Kolikor mi je znano, je agencija v tem primeru denarno sankcionirala kršitelje. ■ Ena od zadev se dogaja v tem času. Lahko kaj storite v zaščito malih delničarjev investicijske družbe NFD 1, kjer počne Stanislav Valant po besedah poznavalcev podobno, kot je svoj čas Jože Mermal v BTC? Kar lahko rečem, je, da primer NFD spremljamo. Več vam ne morem povedati zaradi zakonskih določb, ki me zavezujejo. V nekaterih zadevah je agencija pred kratkim že ukrepala, vsekakor pa ne bomo stali križem rok, če bomo prepoznali kršitve. Sicer pa ni nujno, da je agencija v ospredju ukrepov. Včasih delujemo tudi iz ozadja. ■ Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik se strinja, daje združenje mladih poslovnežev YES veliko gojišče ljudi, ki skrbijo, da se razmere v slovenskem gospodarstvu ne bodo dosti spremenile. Ti poslovneži so se pred kratkim zbrali pri odvetniku Miru Senici in njegovi partnerici, ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal. Lahovnik pravi, da nanj ljudje iz VES nimajo nobenega vpliva. Imate vi kakšne težave z ljudmi iz VES ali z njihovim vplivom? Težav z združenjem YES nimam. Pred leti sem bil povabljen v to združenje, a sem sodelovanje odklonil. Spet smo pri izhodišču, ki sem ga v javnosti že predstavil. Vseeno je, kako imenujete ta združenja, YES, Forum 21, Zbor za republiko ... Ta vlada nima problemov z združenji, ampak s posamezniki, ki postajajo premočni, da bi jih neodločna in neusklajena politika nadzirala. Bolj kot so razmere kaotične, bolj posamezniki dobivajo dodatno moč in s skrbno načrtovanimi intrigami, anonimnimi pismi in izdelanim diskreditiranjem skušajo onemogočiti vse, ki se jim postavijo po robu. Vse pogosteje pa se to počne že preventivno. Saj so že vsi menedžerji v Sloveniji diskreditirani. Po neki anonimni prijavi imam tudi jaz kazensko ovadbo. Osebno imam torej težave tako s posamezniki iz YES pa tudi z ljudmi, ki niso v nobenem združenju. Skupno pa jim je to, da jih vlada noče oziroma ne želi prepoznati, čeprav so ji blizu. Pristojni na Banki Slovenije opozoril o ustreznosti zavarovanj bančnih kreditov niso jemali resno. ■ Toda če te ljudi gosti notranja ministrica Kresalova, mar to ne kaže, da ne bodo obravnavani enako po zakonu kot vsi drugi, tudi pri sumih za gospodarski kriminal? O tem bi lahko razpravljala veliko časa. Tisto kar je relevantno, so dokazi. Nekaj lahko sklepamo, namigujemo. Ne vem, če je kaj na tem. ■ Kaj pa, če se do dokazov sploh ne da priti: ob zmagi levega trojčka na lanskoletnih volitvah je ljubljanski župan Zoran Jankovič organiziral slavje v centru Ljubljane. Zoper Janko viča je bila pred več kot dvema letoma vložena kazenska ovadba zaradi suma gospodarskega kriminala v času vodenja Mercatorja. Ta ovadba je že dve leti na postojnski policijski upravi v enem od predalov, a kljub večkratnim urgencam tožilstva je kriminalisti niso dopolnili. To se mi zdi res malo čudno. Do zdaj sem imel pri sodelovanju s kriminalisti in tožilci zelo pozitivne izkušnje. Skupaj smo delali korektno in glede na obseg zadev dokaj hitro. Na splošno pa menim, da ni problem v policiji in tožilstvu, temveč v sodstvu. Agencija je v zvezi z delom sodstva opozorila že na primer Istrabenza, da o številnih zastaranih prekrškovnih postopkih oziroma počasnosti sojena ne govorimo. ■ Kakšno je potem sporočilo državljanom, če hkrati izvajajo akcije zoper Bavčarja in Šrota, ob tem pa pri Jankoviču policija že dve leti ne izpolni naročila tožilstva za dopolnitev kazenske ovadbe? Če je res tako, take razmere zbujajo skrb. Sicer si svoje lahko le mislim, kot direktor ATVP pa zadev ne morem komentirati. V splošnem vam lahko pritrdim, da obstajajo posamezniki, ki so moč in vpliv ter politične navezave izkoristili za svoje bogatenje. Možnosti za to so ustvarili tudi s slabo zakonodajo ali z nesankcioniranjem kršitev zakonodaje v preteklosti. Prvič ko bo nekdo za zapahi in mu bo premoženje odvzeto, verjemite, da se bo verjetnost za ponovitev take zgodbe bistveno zmanjšala. Če se šele danes pogovarjamo o neugodni sodbi o BTC, za dogodke pred sedmimi leti, je nekaj hudo narobe in daje napačno sporočilo. ■ S preprodajo deležev Kada in Soda so pod vsemi vladami nastajali tajkuni ali pogoji zanje. Vidite v ponovnem kopičenju premoženja v Kadu in državnih bankah, ob težavah, v katere so tajkuni zašli, nevarnost za nove tajkunske zgodbe v tem vladnem mandatu? Da, vidim jo. Javno sem že povedal, da morda ne bi bilo pametno, da delež Mercatorja konča v rokah paradržavnih institucij. Direktor Kada je politično imenovan. Če je za njim politika, je tudi interes, in Kad je lahko sredstvo za dosego cilja. Danes to ni več skrivnost, vse te zgodbe so bile blizu paradržavnim institucijam. Po mojih informacijah bi se mnoge zgodbe lahko ponovile, tokrat z drugimi imeni. A upam, da smo nadzorniki s tem, da smo se uprli in javno opozorili na stvari, to zaustavili. Pričakujem, da bo vlada ravnala preudarno in ne bo povečevala moči takim ustanovam. V podjetjih, kjer pa bo ostala lastnik, naj aktivno opravlja to funkcijo in nič drugega. ■ Nad tem premoženjem imajo po paradržavnih skladih ali bankah v državni lasti roko politiki, vendar prodaja v gospodarski krizi najbrž ne bi bila smotrna. Mislite? Po mojih informacijah je kupcev za deleže veliko. Tudi tujcev, in to ne po slabih cenah. Bodimo iskreni, za vse ni kriva kriza. ■ Za koga torej hranijo premoženje? Prav na to sem meril pri prejšnjem odgovoru. Regulatorji smo na določene stvari opozorili, zato da se zgodovina ne bi ponovila, s tem smo svojo nalogo za sedaj opravili. Kljub temu da nisem za splošno »razprodajo« družb tujcem, sem prepričan, da ko bo prišel partner, ki ni država ali slovenski tajkun z odličnimi povezavami, bodo nadzorni sveti in uprave v teh družbah delali drugače. Toda Slovenija se pred tem ves čas zapira, tudi pod krinko pogosto slišanega »nacionalnega interesa«, ki ga nihče ne zna definirati. Kapital pa je omejen, posebno v tako majhnem prostoru, kot je slovenski, zlasti pa v časih, ko so banke zmanjšale kreditno aktivnost. ■ Prav to, da ti banka ne da več denarja, je zdaj problem gospoda Stanislava Valanta, ker NLB družbi NFD Holding ni podaljšala odplačevanja nekaj deset milijonov evrov kratkoročnega kredita. Gre tudi tu za nevarnost sesutja holdinga, podobno kot pri holdingoma Istrabenz in Infond? To je vprašanje finančne »kondicije« tega holdinga v danem trenutku. Seveda obstaja nevarnost poceni razprodaje portfeljskih naložb, če se ne da zagotoviti ustreznega drugega financiranja. Toda na tem mestu ne bi komentiral primera gospoda Valanta, temveč bi se znova osredotočil na banke. Imeli smo obdobje, ko so banke pretiravale z dajanjem kreditov, zdaj pretiravajo v drugo skrajnost. Splošno znano pa je, da bankir nič ne da na lepe oči. ■ Binetu Kordežu so dali veliko na lepe oči. Prav to hočem povedati: kaj je narobe, da so nekateri dobili sredstva na lepe oči, in to kljub splošno znani konservativnosti bankirjev. Denimo v Nemčiji in Avstriji so v času priljubljenih zastav vrednostnih papirjev že zdavnaj znižali razmerje med deležem zavarovanega kredita in kreditom. Na vrednost zastavljenega portfelja si dobil le dvajset odstotkov kredita. V Sloveniji so še lani dajali med šestdeset in osemdeset ali celo več odstotkov. In danes se sprašujemo, kdo je kriv za tako situacijo. ■ Gospod Marjan Kramar, bivši predsednik uprave NLB, je vendarle dobil milijon evrov nagrade, ne moremo reči, da ni bil nagrajen. Po informacijah iz medijev je imel tako pogodbo. In nekdo je tako pogodbo z njim podpisal. Podpisniki pa so se najbrž z nekom posvetovali, ali jo lahko podpišejo. ■ Problem je, ker je dobil nagrado za slabo delo, NLB je dajala slabe kredite. Danes govorimo o slabem delu. Ko so nagrado potrjevali, pa so bili dobri? ■ Krediti niso bili ustrezno zavarovani. To ugotavlja javnost. Ali je to dejansko ugotovil tudi nadzor Banke Slovenije? Upam, da bo to nekoč razčiščeno in preverjeno. ■ Verjamete, da nadzornika Istrabenza in Pivovarne Laško, Janko Kosmina in Tone Turnšek, o prevzemih nista vedela nič? Ne, ne verjamem. Prihodnost pa bo pokazala, ali to drži. ■ Imate v agenciji izdelane lastniške mreže, sheme povezav v slovenskem gospodarstvu, iz katerih so razvidne nevarnosti za protizakonite odločitve, in se lahko hitro na to odzovete? Tega vam ne morem ne potrditi ne zanikati. ■ Koliko je po vaši oceni trenutno v Sloveniji in v tujini parkiranega kapitala Slovencev, ki prikrivajo svoje lastništvo? Mislim, da precej. Pri prvi množični migraciji kapitala v tujino ni šlo za parkiranje kapitala zaradi prevzemnih namenov, ampak predvsem zaradi neugodne davčne zakonodaje, ki je takrat veljala v Sloveniji. Po večini je še danes tako. Vendar Evropska unije glede tega pospešeno deluje, davčnih oaz je vse manj, silijo jih k transparentnosti. ■ Zakaj raje ne svetujete ljudem pri prevzemanju družb, namesto da ste javni uslužbenec. Zaslužili bi veliko več. To me ne zanima. V relativno kratkem času sem naredil kariero, star sem 37 let, rad bi še precej let živel in delal v tem okolju. Ko poveš svojo ceno, si končal za vse večne čase. Rad sem svoboden človek. Z ženo imava stanovanje, avto, vikend, kar sem tudi prijavil. Moja plača tudi ni skrivnost. Vse to mi zadostuje za normalno življenje. ■

Medij: Reporter
Avtorji: Glucks Nenad
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju tedna
Datum: 12. 10. 2009
Stran: 30