Finance, 30.08.2010

Med_prtljago_kandidatov_tudi_dav_ne_utaje_in_zlorabe_Page_1Nekaj dejstev, ki kazijo reference kandidatov za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije fil Mateja Bertoncelj, Monika Weiss, Lojze Javornik finance@finance.si V zaostrenih gospodarskih in političnih razmerah je še bolj pomembno, da zbornica najde predsednika, ki je v gospodarstvu resnično nekaj dosegel in ki je tudi zgled moralne in poklicne integritete. Takih pa v Sloveniji ni ravno veliko.

Tudi o predlaganih kandidatih lahko spomnimo na nekaj dejstev, ki bi jih bilo treba upoštevati. Kot »črno karierno točko« Stojana Binderja poznavalci poudarjajo prodajo Počitniškega doma Beli Križ. Binder naj bi kot šef Steklarne Hrastnik dom zelo poceni prodal podjetju Sinet, katerega večinski lastnik in direktor je danes, nato pa ga za veliko več prodal naprej in zaslužil. Binder številk oziroma prodajnih cen ne razkriva, očitke pa komentira le: »Odprodaja poslovno nepotrebnih sredstevje bila ena od sestavin sanacijskega programa Steklarne Hrastnik iz leta 1993. Pred odprodajo počitniškega doma, ki pa takrat že ni imel več obratovalnega dovoljenja in je bil zaprt, sem ga ponudil steklarniškemu sindikatu v brezplačen prevzem. Vendar ponudbe ni sprejel. Sledila je prodaja podjetju Sinet Nepremičnina se je prodala s kapitalskim dobičkom za Steklarno, oškodovanja ni bilo. In takrat v podjetju Sinet še nisem imel lastniških deležev.« Drugi očitek Binderju pa je povezan z ustanovitvijo invalidskega podjetja Steklarne, za katero je steklarna prejela državna sredstva, a ga je v nekaj mesecih odprodala, invalidni delavci pa naj bi ostali brez dela. Binder komentira zgolj, dav vsej svoji poslovni karieri ni zaprl nobenega invalidskega podjetj a, »kar se da preveriti tudi na ministrstvu za delo«. Je pa dejstvo, da je omenjeno invalidsko podjetje pravzaprav današnji Sinet, katerega večinski lastnik in direktor je danes ravno Binder. Prešern nič ne ve o neplačanih davkih Vasilij Prešern je dobil nagrado GZS za uspešno vodenje družbe Acroni. Manj znano je, da je davčna uprava leta 2002 odkrila, da niso bile pravilno plačane dajatve od njegovih prihodkov. Davkarija je sicer v družbi SIJ takrat ugotovila več prekrškov in po več pritožbah je njene odločbe potrdilo tudi upravno sodišče. Na Prešerna se je neposredno nanašala ugotovitev, da je kot član uprave družbe SIJ prejemal plačo za polni delovni čas, ob tem pa je bil še direktor Acronija in za to prejemal tako imenovano mesečno nagrado. Napaka je bila v tem, da SI J ni plačeval socialnih prispevkov. Razen tega je davkarija ugotovila, da SIJ ni pravilno obračunal davka za službeno vozilo, ki gaje Prešern uporabljal v osebne namene. Vasilij Prešern nam je zatrdil, da prvič sliši za te neplačane dajatve, in pojasnjuje: »NaSIJ sem bil zaposlen tudi, ko sem bil direktor Acronija. Okoli dve leti sem dobival neko simbolično nagrado, ne vem, ali je bilo tisoč evrov na mesec. (Iz dokumentacije je razvidno, daje bila nagrada 200 tisoč tolarjev, torej 835 evrov.) Davke sva redno plačevala tako Acroni kot jaz in niti ne vem, da bi bil kdaj kakšen spor. Vse, kar je bilo, je že davno mimo. Službeni avto sem ves čas imel od holdinga. Prvič slišim, daje bilo kaj narobe.« V sodbi upravnega sodišča pa jasno piše, da je SIJ plačal premalo prispevka iz plače in davka zaradi uporabe službenega avtomobila. Sumi, da Mate skriva lastništvo Inlesa Očitek Andreju Matetu, ki vodi družbo Inles, je, da obstaja sum, da nadzira več kot polovični delež Inlesa. To mu je pred letom dni očital mali delničar Inlesa Slavko Rus. Ta je zahteval, da se tako stanje legalizira in objavi prevzem. Rus meni, da uprava Inles obvladuje prek podjetij z Dunaja Retno GMBH m Triglav GMBH, ki imata sedež na istem naslovu in skupaj več kot 33-odstotni delež. Andrej Mate te očitke zavrača. Andrej Mate ima sicer kot fizična oseba 9,9odstotni lastniški delež Inlesa, skupaj z Dušanom Urhom pa sta prek družbe Sar In 14,7-odstotna lastnika Inlesa. Šifrar ima premalo izkušenj zunaj svojega podjetja Šibo G v lasti Boštjan Šiftarja in njegove žene Spele je zelo uspešno podjetje. Tu Šiftarju ni kaj očitati. Njegova pomanjkljivost paje premajhna prepoznavnost podjetja in njega samega že med slovenskimi gospodarstveniki, kaj šele v širši javnosti. Boštjanu Šiftarju, ki je po izobrazbi strojnik, se očita tudi, da ima premalo izkušenj zunaj svojega podjetja oziroma premalo znanja, dabi lahko kompetentno in suvereno zastopal GZS nasproti vladi ter v širši javnosti zastopal stališča GZS. •


Medij: Finance
Avtorji: Bertoncelj Mateja,Javornik Lojze,Weiss Monika
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 30. 08. 2010 
Stran: 4