Gre za nekaj deset, pa tudi nekaj sto tisoč evrov visoke zneske, ki jih je Zvon Dva Holding v letu dni pred stečajem nakazoval šestim bankam (NLB, NKBM, Banki Celje, Hypo, Gorenjski banka in banki Raiffeisen) in vrsti prijateljskih družb, Mladinski knjigi Založbi, Krekovi družbi za poslovno svetovanje in podjetju Forš. Med slednjimi je prav Forš, kije vlasti uslužbenca Nadškofije Maribor in je z denarjem NLB odkupilo njene propadle naložbe v Argentini, dobilo daleč največ, več kot 671.000 evrov. Forš, ki se je financiral prek NLB, je manjšemu od obeh holdmgov denar posodil septembra 2009, ko je bil ta že v resnih težavah, saj iz tekočega poslovanja ni bil sposoben poravnati niti obresti na posojila. Vendarle mu je Zvon Dva Holding oktobra 2010, le tri mesece pred razglasitvijo bankrota in začetkom prisilne poravnave, nakazal skupno 671.000 evrov. Posojilo iz leta 2009 sicer ni bilo zavarovano. Kako uspešna bo Gaberčeva z izpodbijanjem nakazila, je sicer veliko vprašanje, saj je kapital Forša že zdaj krepko negativen. Če bo izterjala vsaj sredstva od bank, s katerimi jih je Zvon Dva Holding vletu 2010 bržkone tudi odvračal od zasegov delnic, pa bo to predstavljajo le manjši obliž na rane upnikov. Največje »premoženje« Zvona Dva Holdinga je namreč 80milijonsko posojilo Zvonu Ena Holdingu iz leta 2009, ki pa je bilo nezavarovano in verjetno že tudi v celoti izgubljeno. Zato pa bi lahko stečajna upraviteljica uveljavljala odškodninsko odgovornost uprave (Ljubo Peče in Franc Jesovnik) in nadzornega sveta (Andrej Žužek, Uroš Gorišek, Štefan Špilak, Martin Pušenjak in Zmagomir Potočnik). Podjetje BDO Svetovanje, ki ga je najela Gaberčeva, namreč upravi očita, da je nepravočasno razglasila insolventnost oziroma bi morala to storiti najmanj leto dni prej. Enaka odškodninska odgovornost obstaja tudi v primeru nadzornikov, ki so sodeč po zapisnikih sej že leta 2009 razpravljali o tem, da Zvon Ena Holding morebiti ne bo vrnil visokega posojila, s tem pa obstaja tudi visoko tveganje insolventnosti Zvona Dva Holdinga. Takrat so vodilni presojali tudi, ali bi bilo smiselno naložbe oslabiti, vendar so se za to odločili šele v začetku leta 2011. V BDO Svetovanju so ugotovili tudi, da uprava ni izterjala svojega največjega dolžnika (Zvona Ena Holdinga), s čimer ni ravnala v dobro družbe, s tem pa tudi nekaj deset tisoč malih delničarjev. tomaz.modic@dnevnik.si

Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 21. 06. 2012 
Stran: 18