Dnevnik, 1.4.2010
Skupščina Luke Koper je končno obravnavala revizijo spornih dogajanj v družbi, lastniki in tudi javnost pa še vedno nimajo popolne podobe o oškodovanju družbe in podlag za resno ukrepanje proti tistim, ki so oškodovali državno in premoženje drugih lastnikov. Žal so še vedno prisotni tudi dvomi, ali se je z revizijo sploh hotelo priti do dna spornim dogajanjem v času Casarjeve uprave in Popovičevim vodenjem nadzornega sveta. Zadeva Luka zelo nazorno kaže na
(ne)delovanje nekaterih institucij in pravzaprav celotne države ali pa morda celo na »trgovanje« v ozadju. V zadnjih štirih letih se je zgodila vrsta spornih stvari: o njih so pisali mediji, z njimi so se ukvarjali komisija za preprečevanje korupcije, kriminalisti, tožilstvo, ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje in prostor, inšpekcije. Podani so bili sumi korupcije, sumi kaznivih dejanj, odločbe zaradi kršitev, ugotovitve oškodovanj, pa še vedno stopicamo na mestu. Gotovo bi bilo zelo koristno pripraviti celotno kronologijo dogodkov in povezanih oseb v zadnjih letih, zaradi aktualnosti revizije pa se bom omejila samo na obdobje po jeseni 2008. Štirje poslanci slovenske Istre s prvopodpisanim Francom Jurijem so novembra 2008 vlado pisno pozvali, naj vzame pod drobnogled poslovanje v Intereuropi in Luki Koper. Zaradi političnega kadrovanja, nestrokovne sestave nadzornih svetov in vprašljivih poslovnih odločitev se je namreč kondicija obeh družb hitro slabšala, povečevala se je zadolženost in pešala likvidnost, ogrožena so bila delovna mesta. Prvi odziv ministra za promet Patricka Vlačiča na prvem obisku v Luki pa je bila sporna izjava, da na črno zgrajenega parkirišča v Luki ne obsoja in bi bilo žalostno, če bi morala Luka zmanjševati poslovanje, ker ji država ne omogoči razvoja. Prisoten je bil tudi novi državni sekretar dr. Igor Jakomin, ki je nekaj dni prej prekinil poslovno sodelovanje s Časarjem, svojo družbo Astaneo pa je prenesel na dr. Mitjo Pavliho. A vrnimo se k lanski pomladi. Sledili so argumentirani pozivi in pobude ministru, med drugim za odgovornost do državnega premoženja, k ukrepanju in reviziji. Ko se je o njej vendarle začelo govoriti, pa naj bi bila izbrana revizijska hiša BDO EOS, v kateri je bil svetovalec dr. Mitja Pavliha, prijatelj dr. Igorja Jakomina in Milana Pucka (diploma Fakultete za pomorstvo in promet, leta 2006 je postal izvršni direktor v Luki), ki je moral pred kratkim zaradi vpletenosti v sporne posle iz Luke oditi. Takrat smo v izjavi za javnost ponovno poudarili naše stališče, da bi Luka zaslužila multidisciplinarno obravnavo različnih institucij oziroma organov, za takšno revizijo pa bi bilo najprimernejše računsko sodišče, ki revidira uporabnike javnih sredstev (gospodarske družbe, v katerih imata država in lokalna skupnost večinski delež) v smislu pravilnosti in smotrnosti poslovanja. 20. marca lani je skupščina Luke le sprejela sklep o reviziji in za revizorja je bila določena družba PriceuvaterhousCoopers. Vendar se je ta začela šele nekaj mesecev kasneje, saj sta tako uprava kot nadzorni svet pod vodstvom Borisa Popoviča izvedbo zavirala. Kriminalistična preiskava je stekla 15. aprila, pod drobnogled je vzela vse sporne posle v Luki, ki jih je tožilstvu odstopila komisija za preprečevanje korupcije, v ospredju pa so bili logistična terminala v Sežani in Beltincih pogodbe z družbama Premik net in Inženiring Graj... Potem sta padla uprava in nadzorni svet, ki je še prej imenoval za novega predsednika dr. Gregorja Veselka, in revizija je stekla. Javnost je bila večkrat obveščena o poteku revizije, predsednik nadzornega sveta dr. Janez Požar (njegov mentor pri doktoratu na Fakulteti za pomorstvo in promet je bil dr. Livij Jakomin) je govoril celo o več kot 70 milijonih evrov oškodovanj. Nato pa so informacije in govorice ubrale drugo smer: število revidiranih zadev se je zmanjšalo, poniknila so imena Alda Babica, Borisa Popoviča, Milana Pucka in še koga. Vprašanje je, kaj bi se brez izbruha afere Prijatelj do petkove skupščine še zgodilo, ali bi morebiti kaj končalo pod preprogo. Zato pa se je vzporedno začelo zapletati z zakonom o ustanovitvi občine Ankaran, izjave o škodljivosti delitve koprske občine je podal Gregor Veselko, takoj za njim Luka Juri, na seji koprskega občinskega sveta dan pred skupščino v Luki pa so se na isti strani znašli svetniki vseh strank in župan Boris Popovič, proti so bili le svetniki Oljke. Nikakor nisem pristašinja zarot ali iskanja omrežij, ampak kar leto in pol dolgo kupčkanje z Luko mi res ne zbuja zaupanja, da se država oziroma ministrstvo za promet odgovorno obnaša do svojega premoženja.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Verdnik Barbara
Teme: skupščina Luka Koper
Rubrika / Oddaja: Vaša pošta
Datum: 01. 04. 2010
Stran: 16