Finance, 16.06.2015
Liberalizacija pogrebne sluz Ljubljani in Mariboru lahko be: bi bili zasebniki v cenejši od javnih podjetij? Ali bodo po osveženi zakonodaji zasebniki lahko pokopavali v Ljubljani in Mariboru in ali bi bili lahko cenejši od javnega podjetja Žale in Pogrebnega podjetja Maribor, ki to dejavnost opravljata zdaj? To je glavno vprašanje pri liberalizaciji tega področja. Od konca maja je vjavni razpravi osnutek zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter upravljanju in urejanju pokopališč. Največji podjetji poslujeta zgledno Pokopališko in pogrebno dejavnost v Ljubljani opravlja javno podjetje Žale (MOL je 100-odstotni lastnik), v Mariboru pa podjetje, kije v 60-odstotni lasti mestne občine Maribor, tretjino ima lastnik, ki se skriva za fiduciarnim računom Zagrebačke banke, drugo so mali delničarji.
V drugih občinah je pogrebna služba organizirana različno. Ponekod jo opravljajo občinskakomunalna podjetja, v manjših občinah pa zasebna, tudi obrtna podjetja, pogosto za več občin skupaj. V panogi je 67 podjetij, pogosto pa se ta podjetja ukvarjajo še s cvetličarstvom, prodajo sveč in drugimi dejavnostmi. Vpogled v bilance podjetja Žale pokaže, da je lani zbralo 8,5 milijona evrov prihodkov in 427 tisoč evrov čistega dobička. Po besedah Roberta Martinčiča, direktorja Žal, jim denimo upravljanje pokopališč - posebej tistih najmanjših - prinaša izgubo, ki jo krijejo iz drugih dejavnost. Če bilanco stanja pogledamo podrobneje, ugotovimo, da ima podjetje 1,6 milijona evrov kratkoročnih finančnih naložb (depoziti) in 472 tisoč evrov gotovine v blagajni. Pogrebno podjetje Maribor pa je lani zbralo 3,4 milijona evrov prihodkov in imelo 242 tisoč evrov dobička. Podjetje depozitov nima, ima pa skoraj pol milijona evrov gotovine. Prav možnost opravljanja pogrebnih storitev v dveh največjih mestih bi bila zanimiva za zasebnike, za pogrebno dejavnost na podeželju pa bi najbrž tudi v prihodnje skrbela obrtna podjetja. Trg dveh konceptov Po različicah zakona - dve sta bistveni - bi upravljanje pokopališč in mrliških vežic ostalo v domeni javne službe (zdaj se pogosto prekrivata). Po prvem konceptu bi - če povsem poenostavimo - dejavnost opravljanja pogrebov prepustili trgu, če pa na trgu ne bi bilo zanimanja, bi to morale zagotavljati občine. Drugi koncept, ki ga zagovarja zbornica komunalnega gospodarjenja, pa predvideva, da bi v okviru javne gospodarske službe poskrbeli za: 24-urno dežurno službo s prvim prevozom pokojnika; pripravo pokojnika; pogreb z minimalnim obsegom pogrebnih slovesnosti; storitev grobarjev. Druge storitve, denimo če ne gre za prvi prevoz, upepeljevanje, pogrebno slovesnost, denimo petje, trobentanje, bi bilo prepuščeno trgu. Kaj bo s cenami pogrebnih storitev? Direktor Žal napoveduje, da se bodo zvišale. To ni nujno res. Glede na poslovne rezultate Žal je možnosti za nižjo ceno storitve precej. Kakšen bo prag za vstop v panogo? Če bo obveljal koncept liberalizacije, bi moralo podjetje zadostiti nekaterim standardom, denimo dva zaposlena, infrastruktura (pogrebni avto, hladilne komore ...) Ali bodo zagotovljeni minimalni standardi? Da. V javni razpravi lahko določijo, kakšni naj bodo. Ali je pričakovati naval novih podjetij v panogo? Ni posebej verjetno. Nova podjetja bi najbrž vstopila v dejavnostvvečjihmestnihsrediščih. Žale, Javno podjetje Pogrebno podjetje *.._.,,. *. ..,,... , Maribor usti prihodki Cisti dobiček odprodaje Celotni prihodki Cisti dobiček ! > .. V .™ 0 .!'. U _ R vtls ° c !! 1 . E . lJ . R .."1 ►vmioEUR v tisočih EUR A 10 ! I 600 _4 i i 300 MM 2010 2011 2012 2013 2014 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Finance.mini.FI -PO Vir: Finance.mini.FI-PO ■ Na Plečnikovih Žalah zasebniki ne morejo opravljati pokopov. Se bo to spremenilo?
Medij: Finance
Avtorji: Tomažič Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 16. 06. 2015
Stran: 6