Vodstvo Cimosa je sprva načrtovalo zgolj dokapitalizacijo v višini med 60 in 100 milijoni evrov, s katero bi se podjetje kapitalsko okrepilo in razdolžilo. Ker se je zavedalo, da obstoječi delničarji niso pripravljeni zagotoviti svežih sredstev, je tako že pred časom najelo ING, da bi na trgu preveril interes vlagateljev za vstop v lastništvo Cimosa prek dokapitalizacije. Po neuradnih informacijah naj bi bilo s tem seznanjenih le nekaj delničarjev, omenja se Banko Koper, drugi pa so za pogodbo z ING izvedeli naknadno. Čeprav je Krašovec junija napovedoval, da bodo delničarjiženaavgustovski skupščini odločali o dokapitalizaciji, do katere naj bi prišlo med decembrom in marcem prihodnje leto, se to ni zgodilo. Zapletlo seje namreč pri lastnikih, ki so odločeni, dabodo z dokapitalizacijo soglašali zgolj pod pogojem, da ne obstanejo vlastniški strukturi. Pripravljeni so pristati tudi na prodajno opcijo, prek katere bi lahko od novega lastnika zahtevah, davprihodnjih letih pod vnaprej znanimi pogoji odkupi njihove deleže. Po trditvah naših virov vodstvo Cimosa ševedno ni navdušeno nad tem, da bi prišlo do večjih lastniških sprememb, zlasti ne do prodaje strateškemu lastniku. Želi si namreč ohraniti sedanjo razpršeno lastniško strukturo, toda finančna slika podjetja zahteva dokapitalizacijo, zato je moralo popustiti. Lastniki so minuli teden tako dobili v podpis namero za skupno prodajo podjetja, ki pa zanje še ne pomeni obveznosti sklenitve kakršnega koli dogovora, saj bodo prodajni sporazum podpisali naknadno. Prodajni postopek bo skupaj z ING še naprej vodila uprava. Interesa med tujimi vlagatelji, tako strateškimi kot finančnimi investitorji, naj bi bilo za Cimos, ki dobavlja svoje izdelke največjim avtomobilskih proizvajalcem, precej. Pri tekočem poslovanju namreč podjetje beleži boljše rezultate od konkurence. Za vsakih sto evrov prihodkov od prodaje Skupina Cimos ustvari nekaj več kot 17 evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBIT-DA). EBITDA marža Skupine Cimos je tako pri 17,4 odstotka nekaj odstotkov višjakotvpanogi. Skupina Cimos je lani ob 420 milijonov evrov prihodkov ustvarila 73 milijonov evrov EBITDA, vendar je čisti dobiček zaradi visoke amortizacije in stroškov za plačilo obresti znašal le dobre štiri milijone evrov. Največje breme Skupine Cimos je visoka zadolženost, saj so imeli konec lanskega decembra 133 milijonov evrov kapitala in kar okoli 370 milijonov evrov bančnih posojil. Skupina Cimos je imela konec lanskega decembra za 440 milijonov evrov finančnih obveznosti oziroma skoraj natanko toliko kot leto prej, medtem ko so finančne obveznosti matične družbe Cimos znašale nekaj manj kot 260 milijonov evrov. Skupina Cimos sicer poleg matične družbe vključuje kar 29 družb v devetih državah. Avgusta je Cimosu zapadlo tudi za 20 milijonov evrov obveznic, ki so jih delno refinancirali z izdajo novih obveznic v višini 7,1 milijona evrov z dospetjem avgusta 2014. Največji del obveznic je kupil Litostroj Povver (hčerinska družba Cimosa), med večjimi kupci pa so bile še Adriatic Slovenka, Banka Celje in Nova Ljubljanska banka, medtem ko so bili med imetniki starih obveznic tudi Skupina NKBM, Zavarovalnica Triglav in Kapitalska družba. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si Predsednika uprave Cimosa Franca Krašovca je potreba po povečanju kapitala prisilila, da je pristal na prodajni postopek za večinski delež Cimosa.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 09. 2011 
Stran: 19