Torej je eno delnico prodal za 2.500 tolarjev (10,5 evra) in kupil za devet tisoč tolarjev (38 evrov). Tožilstvo mu očita, da je s tem zlorabil svoj položaj pri opravljanju gospodarske dejavnosti, zanemaril svoje dolžnosti in povzročil veliko premoženjsko škodo. Lah se brani z davčno utajo Igor Lah trdi, daje omenjeni posel sklenil iz davčnih razlogov. Leta 1996 je s tem poslom utajil davke, vendar ga zato nihče ne more preganjati, saj so davčno sporni posli že zastarali. Lahova zgodba ima dva dela: davčno utajo Mercatorjevih delnic in dejanski nakup delnic Mercatorja. Igor Lah je včeraj na sodišču (naslednja obravnava bo v začetku decembra) zgodbo pojasnil. 1. DEJANSKI NAKUP • Lah leta 1996 dobi ponudbo od Cestnega podjetja Celje (CPC), ki je želelo kupiti svoje lastne delnice. S poslom bi zaslužil okoli deset milijonov tolarjev. • Lah lahko delnice CPC dobi od Soda in Kada, ki želita v zameno delnice Mercatorja. • Mercator takrat še ni bil na borzi, velikih svežnjev ni bilo na voljo. Vendar pa je imel Kdo je Igor Lah ► Igor Lah seje na Managerjevi lestvici 100 najbogatejših Slovencev lani uvrstil na tretje mesto. Oceno vrednosti njegovega premoženja je Manager naredil na podlagi bilanc družb v sistemu iz leta 2005. Vrednost družb v večinski lasti Megafina in Muntalta so ocenili na okoli 200 milijonov evrov (pri čemer je seštevek njihovih posamičnih vrednosti zmanjšan za 30 odstotkov zaradi lastniškega prepletanja). Igor Lah lani ocene ni komentiral in je Managerju sporočil, da prepoveduje pisanje o njem in njegovem premoženju. In kako ga je ocenila revija? Z Lahom se povezuje več tujih družb, ki so bile ali so še lastnice nekaterih slovenskih podjetij (recimo Gradbeno podjetje Grosuplje in Steklarna Hrastnik). Rad vlaga v podjetja z nepremičninami, posredno tudi v stolpnico TR3 v središču Ljubljane. Zgornji nadstropji stavbe na Dunajski 9 v Ljubljani, v katerih Lah posluje, sta valilnica podjetij. Posebnost večine je, da so bila kratkega veka: že po letu dni ali celo prej so bila izbrisana iz registra. Nekaj jih je bilo (na primer Megafin 2 in Megainvest 2), ki naj bi le iztiskala preostale male delničarje nekdanjih pidov iz Lahovega imperija, zato seje okrog njih dvignilo tudi nekaj prahu. Podatke smo zbrali iz javno dostopnih baz in dopuščamo možnost, da je Lah katero od svojih naložb prodal oziroma seje njena vrednost - tudi zaradi gospodarske krize - znižala. Lahu ni žal, da je utajil davke, žal mu je, da jih je z delnico Mercatorja Iz svoje družbe Divida DZU sem izčrpal den ar zato, da nisem plačal davka, in ne zato, da bi Damjanu Plescu protipravno pridobil premoženjsko korist, sodišče prepričuje Igor Lah; pri tem je pomembno, da so davčni prekrški v trinajstih letih že zastarali pet tisoč delnic Mercatorja Damjan Plesec, ki sodi med dobro poučene vlagatelje. • Lahu oziroma pidoma Kompas 1 in 2, kiju upravlja DZU Divida, v katerem je Lah solastnik, delnice Mercatorja Plesec proda 26. marca 1996 po ceni devet tisoč tolarjev za delnico. Takrat so pidi trgovali med sabo z delnicami Mercatorja po ceni okoli 12 tisoč tolarjev, čeprav seje z delnicami na borzi - začele so kotirati spomladi leta 1996 - trgovalo po ceni okoli tri tisoč tolarjev. Vendar to ni bila realna cena, pravi Lah, saj na borzi ni bilo skoraj nič prometa. • Delnice Mercatorja je Lah marca ponudil Sodu in Kadu v zameno za CPC, a je posel spodletel tudi zato, ker seje ravno takrat zgodila afera Dadas, kije povzročila velik upad na borznem trgu. 2. DAVČNA UTAJA »Da sem dobil delnice Mercatorja, sem moral plačevati akviziterje, ki so zbirali certifikate na terenu. Z akviziterji je imel stroške tudi Plesec. Da sem dobil gotovino brez davka, sem jo moral nekako izčrpati iz Divide na fizično osebo. Kapitalski dobički fizičnih oseb namreč takrat niso bili obdavčeni,« je na sodišču razložil Lah. Kako je potekal posel? • PodjetjeFirast.se ena fizična oseba, in Plesec sta delnice Mercatorja 18. marca 1996 prodala po ceni okoli 2.500 tolarjev Lahu. • Lah isti dan proda pet tisoč delnic svojemu podjetju Eurosit za 12 tisoč tolarjev za delnico, Eurosit jih isti dan proda DZU Divida. Tako iz Divide izčrpa neobdavčeno gotovino. • Lah oziroma Divida sta 26. marca 1996 delnice prodala Plescu po 2.500 tolarjev za delnico. To je bilo isti dan, ko je Plesec dejansko prodal sveženj delnic pidoma Kompas 1 in 2 po devet tisoč tolarjev na delnico. Posel je opisan zgoraj. Zakaj se Lah tolče po glavi Lah se lahko z davčno utajo brani zato, ker je že zastarala. In trdi, da mu ni žal, da davkov ni plačal. Pravi, da mu je žal samo, da je to naredil z delnicami Mercatorja, ne denimo z delnicami Save. »Če bi to storil z delnicami, ki niso Mercatorjeve, in če tega ne bi storil takrat, ko sem delnice Mercatorja tudi dejansko kupil (posel je opisan pod točko 1, op. a.), tega nihče ne bi opazil in se jaz ne bi že 13 let zagovarjal,« je včeraj dejal sodnici Andreji Sedej Grčar. •

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 22. 10. 2009
Stran: 9