Tožba je rezultat forenzične preiskave poslov nekdanje uprave, potem ko so predvsem nekdanji mali delničarji NKBM na nekaj zadnjih skupščinah zaman zahtevali podatke zlasti o nepremičninskih poslih na Hrvaškem. Potem ko je služboval v NKBM 15 let, jo je Kovačič konec leta 2011 zapustil na polovici drugega mandata na čelu banke in zaradi sporazumnega odhoda dobil okoli 70.000 evrov bruto odpravnine, za katero je dejal, da je številka mnogo previsoka. Banka je imela tisto leto skoraj 84 milijonov evrov izgube. Z njim bo sedla na zatožno klop Manja Skemišak, za katero je Kovačič ob neki priložnosti dejal, da mu je žal, da jo je doletelo, kar jo je, ker je predana in visokostrokovna bančnica. "Tožbe banki povzročajo nepotrebne stroške" Sedanja uprava NKBM, ki jo vodi Aleš Hauc, je lani vložila za 23,1 milijona evrov težko odškodninsko tožbo, v njej pa je zajetih pet domnevno spornih kreditov, ki jih je banka v času Kovačičevega vodenja v obdobju petih let odobrila ali reprogramirala dvema gradbincema (Stavbarju Gradnje in Gradisu Celje) ter trem finančnim posrednikom (Pom Investu, Celjski borzni hiši in Centru Naložbe) v stečaju. Gre za prvi paket odškodninskih tožb proti nekdanjim odgovornim v NKBM, drugega, v višini 60 milijonov evrov, uprava NKBM namerava vložiti prihodnji mesec. Toženih je enajst ljudi, Matjaž Kovačič in Manja Skemišak na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, devet pa na delovnem sodišču. Matjaž Kovačič je včeraj za Večer povedal: "Pričakujem oprostilno sodbo, saj so argumenti obtožbe nesmiselni. Sam namreč nisem sodeloval na kreditnih odborih, razen na enem. Tudi same tožbe so nesmiselne, ker kažejo na zapravljivost uprave in nadzornega sveta in banki povzročajo nepotrebne stroške." Na vprašanje, ali so v tožbi tudi domnevno sporni posli na Hrvaškem, je Kovačič dejal, da so ti po njegovih podatkih že zastarali, ker so se dogajali v letih 2006 in 2007. Javnosti želi predstaviti svojo resnico V pisni izjavi je Kovačič zapisal, da želi javnosti predstaviti svojo resnico, saj da je banki uspelo izključiti javnost iz obravnav zaradi bančne tajnosti. "Upam, da država ali banka ne bo sprožila postopkov za eventualno izdajanje bančne tajnosti', ki bi jo s takšnim obveščanjem lahko storil, v kar pa nisem siguren, a menim, da je vredno tvegati." Kovačič poudarja, da so toženi v štirih ločenih procesih, kar je po njegovem mnenju "strokovno nedopustno, saj se dvakratna možnost poplačila za isto škodo izključuje. To pomeni, da je možno odškodnino izterjati le enkrat oziroma le toliko, koliko znaša dejanska škoda. Glede na to, da toži celoten kreditni odbor, vse pripravljalce predlogov in vodje enot, ki so bili odgovorni za kredtiranje, obenem pa na drugem sodišču še solidarno toži bivšo upravo za ravnanje njenih zaposlenih, kaže, da ni sposobna obvladovati stroškov, saj jih je s takšnim pristopom najmanj podvojila in že danes ve, da jih del ne bo mogla nikoli dobiti povrnjenih ne glede na izid tožb." Škoda še ni nastala Banka je po njegovih besedah doslej za tožbe potrošila okoli 1,5 milijona evrov, od tega 700.000 evrov za sodne takse, celotne stroške postopkov pa Kovačič ocenjuje na 3,5 milijona evrov. Strošek za vložitev ene tožbe naj bi znašal 285.000 evrov, po Kovačičevih podatkih je 141.000 evrov sodna taksa in 143.883 evrov odvetniški stroški. Prvi paket tožb vključuje pet kreditov, danih v obdobju petih let. Kovačič pravi, da je v tem obdobju banka gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom odobrila več kot 280.000 kreditov v skupnem znesku okoli 10,7 milijarde evrov. "Vseh pet družb je v stečaju, ki v nobenem od toženih primerov še ni bil zaključen, kar pomeni, da po uveljavljenem stališču sodne prakse škoda še ni nastala in je zato odškodninska tožba nesmiselna, saj ni škodne podlage," je zapisal Matjaž Kovačič in dodal: "Zato je nemogoče, da bi banka dobila povrnjene stroške, ki jih je že povzročila, kaj šele, da bi lahko upala na kaj več. V Sloveniji uprave bank namreč niso prejemale milijonskih prejemkov, ki bi lahko povrnili škodo. Popolnoma nerazumljivo je namreč, zakaj banka ne vloži odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici Allianz, pri kateri smo bili uprava in direktorji zavarovani za povrnitev povzročene poslovne škode do višine 10 milijonov evrov." __P^^_________________L____. I ________ _______________________________ESfl______________________Vi _ _____________________________________________________ Matjaž Kovačič pravi, daje v petih letih banka gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom odobrila več kot 280.000 kreditov v skupnem znesku okoli 10,7 milijarde evrov. (Boris Vugrinec) Napovedano je bilo, da bo v začetku letošnjega leta Nacionalni preiskovalni urad (NPU) podal kazensko ovadbo proti osmerici - Matjažu Kovačiču, Manji Skemišak, Dušanu Jovanoviču, Ivanu Vizjaku, Borisu Cekovu, Igorju Šujici, Tomislavu Blagusu in Vlatki Matic. A ovadb za zdaj še ni, po naših podatkih je zadeva v zaključni fazi zbiranja obvestil. Preiskovalci NPU so sicer v zvezi s temi sumi opravili hišne preiskave avgusta 2012, sedmerico - nekdanjega predsednika uprave NKBM Kovačiča, nekdanjo članico uprave iste banke Skemišakovo, nekdanjega nadzornika banke Vizjaka, nekdanjega predsednika nadzornega sveta NKBM Jovanoviča, nekdanjega direktorja družbe KBM Invest Cekova, nekdanjega direktorja KBM Leasinga Šujico in nekdanjega šefa Multiconsulta Blagusa - policisti sumijo zlorabe položaja in pravic, Matičevo, sicer direktorico ene slamnatih družb, pa pranja denarja. NKBM je namreč od 2006. naprej kreditirala majhne neznane hrvaške družbe, ki so s temi posojili kupovale zemljišča na hrvaški obali, v Zagrebu in Slavonskem Brodu. Družbe so nakupile za 30 milijonov evrov zemljišč. Nekaj mesecev kasneje pa je hčerinska družba NKBM v Zagrebu, KBM Projekt, ki se je prej imenovala Multiconsult, odkupovala ta slamnata podjetja, z njimi pa je dobila tudi zemljišča. A KBM Projekt je te družbe, ki razen zemljišč niso imele premoženja, kupila za 60 milijonov evrov. To pa je še enkrat več, kolikor so slamnate družbe dale za zemljišča. Policisti preverjajo še več sumov storitev kaznivih dejanj - tudi na podlagi naznanil, ki jih je policiji podala sedanja uprava banke. Torej tudi sporne posle, o katerih bo danes v odškodninski zadevi razsojalo mariborsko sodišče, (epi)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena,E. P. L.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 22. 01. 2014 
Stran: 3