Matjaž Kovačič v pogovoru za Večer brez dlake na jeziku odgovarja na vse očitke in pripoveduje o političnih pritiskih na vodenje banke ter o svojem pogledu na sedanjo upravo in odškodninske tožbe, ki jih je vložila proti njemu. Celoten pogovor, v katerem razkrije še mnogo podrobnosti iz zakulisja NKBM, je objavljen na Večerovi spletni strani. Gospod Kovačič, zakaj je NKBM pod vašo upravo sploh kupovala sporne parcele na Hrvaškem? "Ker so od leta 2004 nadzorniki, mediji in država kot lastnik ves čas izražali zahteve po ekspanziji NKBM, pri čemer je prednjačil takratni nadzornik in sedanji svetovalec uprave banke, gospod Anton Guzej. Ki sedaj ob svojem udrihanju po moji upravi pozablja, da je nadzorni svet, v katerem je sedel tudi sam, z letnim načrtom za 2006 še dvignil že tako ambiciozne cilje moje uprave in nam naložil 40-odstotno rast bilančne vsote. Četudi smo nadzornike opozarjali, da bi tolikšna rast nujno vodila v slabšo presojo poslovnih tveganj in posledično napake." Vendar opozorila niso zalegla? "Le do neke mere. Na koncu smo se z nadzorniki dogovorili za kompromis in zastavili 25-odstotno rast za 2006. Seveda tolikšnega povečanja ni bilo mogoče doseči zgolj na račun domačega trga, zato smo se podali na Hrvaško; ne pozabite, da bi nas lahko razrešili, če ne bi dosegli zastavljenih načrtov glede rasti. Tako smo na Hrvaškem - ob soglasnosti nadzornega sveta NKBM - ustanovili družbo Multiconsult, prek katere smo želeli kupovati zemljišča za gradbene projekte, ki bi jih ustrezno razvili in nato prodali po višji ceni. Kljub temu pa se v hrvaške naložbe nismo podali na vrat na nos, temveč smo bili previdni: za nakupe zemlje smo porabili skupaj 60 milijonov evrov, kar resda ni malo, vendar ta številka predstavlja komaj odstotek takratne bilančne vsote skupine NKBM, ki je znašala šest milijard evrov." Teh 30 milijonov, za kolikor naj bi bila po oceni policije na Hrvaškem oškodovana banka, je po vašem torej požrla kriza. "Jaz samo vem, da sem na mizo dobival dokumente, ki so dokazovali, da so parcele zazidljive, proste bremen in da je njihova realna cena toliko in toliko. Na tej osnovi sem se kot predsednik nadzornega sveta Multiconsulta - sodeloval sem pri manj kot polovici hrvaških poslov' - odločal, ali bom podprl nakup zemlje ali ne." Majcenovič verjetno nima preštetih vseh ovac Poslovnež Samo Majcenovič vas dolži, da ste del organizirane kriminalne združbe, ki ga je zavedla v osem milijonov evrov težak nakup ničvrednega zemljišča pri Zadru od Multiconsulta. Vaš odziv? "Gospod verjetno nima preštetih vseh ovac. V času spornih dogodkov v družbi Multiconsult nisem bil prisoten v nobeni vlogi niti me nihče ni seznanil s podrobnostmi okoli kupčije. Dopuščam možnost, da mi je kdo bežno omenil zadevo v kakšnem pogovoru, o konkretnem poteku prodaje zadrskih parcel pa nisem bil obveščen. Tako da mu svetujem, da se obrne na posameznike, ki so takrat vodili firmo." Potemtakem tudi ne veste, zakaj je NKBM oziroma Multiconsult za osem milijonov evrov od prvotnih lastnikov hrvaškega mikropodjetja Bili Galeb sploh najprej kupil zemljo, ki jo je nato prodal Majcenoviču kot gradbene parcele? Zemljo, na kateri je takrat stal - in še danes stoji - nesaniran kamnolom? "Ne vem, v te posle se nisem spuščal, pač pa sem zaupal svojim podrejenim ... Tudi mislim, da Multiconsult za te parcele ni plačal osem milijonov, ampak precej manj. Ni pa mi jasno, kako Majcenovič ne bi vedel, kaj kupuje, saj je le vendarle več let vodil gradbene firme in naj bi bil strokovnjak za te reči. Za kredite, s katerimi je Multiconsultu plačal parcele, je zastavil osebno premoženje, torej je malo čudno, če se ne bi pošteno pozanimal. To se mi zdi smešno." Sta se z Majcenovičem kdaj o kupčiji pogovarjala v živo? "Ne vem, če prav o tej kupčiji, a ne v letu 2008, temveč v 2011. Takrat mi je tudi zagrozil, da mu moramo vrniti' dva milijona evrov, ki jih je njegovo gradbeno podjetje Konstruktor že plačalo NKBM Leasingu za lizing obroke za delovne stroje, in da moramo od družbe po ceni 1100 evrov za kvadratni meter odkupiti še nedokončane stanovanjske bloke, ki so bili vredni morda 450 evrov za kvadrat. Dejal mi je, da me bo v nasprotnem primeru diskreditiral in uničil s prijavami na policijo." Kako se boste torej odzvali na očitke Sama Majcenoviča? "Zagotovo bom sprožil postopke za kazenski pregon, verjetno ga bom tudi tožil." Razmišljanje AUKN zrelo za psihiatrijo Ali ste kakorkoli povezani s posamezniki in posameznicami iz Multiconsulta in mikropodjetij, ki so služila s prodajami zemlje na Hrvaškem vaši banki in ali ste imeli od spornih poslov osebno korist? "Nobenega od tistih, ki so kupovali in nato prodajali zemljišča Multiconsultu, nisem nikoli niti srečal niti se z njimi nisem pogovarjal. To je povsem preverljivo. Prav tako nisem prejel nobenega denarja iz teh zadev. Da so mi družbe, v katerih sem bil član nadzornih svetov, lahko nakazovale sejnine, sem imel odprta nerezidenčna računa na Hrvaškem in v Srbiji, ki sem ju prijavil naši davčni upravi. Slednja in tudi urad za preprečevanje pranja denarja sta imela celovit pregled nad prilivi, ki niso bili posebno visoki; letni promet na teh računih ni presegel dva tisoč evrov po računu. Policija lahko z lahkoto preveri, kako so tekli tokovi denarja, in verjemite mi, da danes ne bi sedel tukaj, če bi našli karkoli spornega." Ob racijah leta 2012 so se v javnosti pojavili namigi, da naj bi bil denar, ki ga je NKBM izgubila na Hrvaškem, v resnici namenjen za prevzem banke. Mediji so ugibali, da naj bi skrivna združba, v kateri naj bi bili tudi vi, prek določenih skladov na Varšavski borzi s temi 30 milijoni kupovala delnice banke. "Slišal sem za ta scenarij in vse, kar lahko rečem, je, da so tisti, ki so ga širili, zreli za psihiatrijo. To lahko mirno napišete. Na ušesa mi je prišlo, da je tako razmišljalo vodstvo nekdanje Agencije za kapitalske naložbe (AUKN) na čelu z gospodom Markom Golobom. Ki pa ni imel nobenih težav, ko je sam po tajkunskem modelu prevzemal svoje podjetje. Tak človek verjetno pač sodi po sebi. Vsakomur, ki se vsaj malo spozna na ekonomijo, je jasno, da pokojninski in vzajemni skladi, ki so bili kupci delnic NKBM na Varšavski borzi, denar lahko dobijo izključno od vlagateljev, katerih identiteta je skladu vedno znana. Ne moreš kar v kovčku prinesti gotovine ali nakazovati denarja prek firme v davčni oazi. Če bi torej za nakupi delnic prek Varšave stal jaz, bi se to zagotovo videlo na koncu verige. Poleg tega ta teorija preprosto nima ekonomske logike. V tistem času je imela NKBM prek 340 milijonov evrov kapitala povejte mi, kaj bi lahko dosegel s 30 milijoni, ki naj bi izpuhteli prek Hrvaške? Še s sto milijoni evrov ne bi mogel niti pomisliti na prevzem." Ali se kakorkoli čutite odgovornega za nedavne dogodke, ko je država z novo dokapitalizacijo iz banke brez vsakršnega izplačila izrinila male delničarje? Nenazadnje je bila poteza potrebna zaradi slabih rezultatov, ki jih je NKBM pridelala pod vašo upravo. "Čutim objektivno odgovornost. Glede na dejstvo, da sem bil osem let član, šest let pa predsednik bankine uprave, bi bil aroganten, če ne bi imel tega občutka. Vsak direktor nosi svoj del odgovornosti. Zagotovo pa ne čutim odgovornosti za izbris delničarjev, saj če bi lastniki pravočasno sledili mojim predlogom, se to zagotovo ne bi zgodilo. Vsekakor bi z današnjimi izkušnjami, z znanjem o groteskni nesposobnosti slovenske države za soočanje s krizo, v marsikaterem primeru ravnal drugače. Gotovo bi manj vlagali v gradbeništvo in v finančne holdinge - čeprav je bila v slednjih, na primer v razvpitih Zvonovih mariborske nadškofije, NKBM izmed trojice državnih bank daleč najmanj aktivna, skoraj osemkrat manj kot NLB, recimo. Največja napaka, ki smo jo storili po letu 2008 in nastopu nove vlade, pa je bila, da smo verjeli, da bo njena politika pod takratnim finančnim ministrom Francetom Križaničem učinkovita. In da bo izvršna oblast prevzela odgovornost za svojo politiko preprečevanja kreditnega krča. Takrat so namreč tuje banke na veliko umikale kredite iz slovenskega gospodarstva, ki bi usihalo še precej hitreje, če ga ne bi na zahtevo države podpiralo domače bančništvo." Haučeva (ne)samostojnost, jalove tožbe Toda NKBM pod vodstvom Aleša Hauca sedaj s prstom kaže na vas in od vas s tožbami terja velike odškodnine za pretekle zgrešene naložbe. Z gospodom Haucem sta bila dolga leta prijatelja. Kakšen je sedaj vajin odnos? "Ne vem ... Ali sva še prijatelja, morate vprašati njega. Ko se srečava na cesti, mi vedno r

Medij: Večer
Avtorji: Unknown
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 02. 2014 
Stran: 6