Pričakujemo, da bo Banka Siovenije narediia novo revizijo in da bo ta denar vrniia razJaščenim deiničarjem bank," je na včerajšnjem posvetu v Mariboru o izboijševanju konkurenčnosti in razvoja dejai dr. Peter Giavič, predsednik Društva ekonomistov Maribor. "Država je za pomoč bankam preprosto zamudiia do konca Jeta 2010, ko še niso veijaJa tako stroga praviia o državnih pomočeh. Toda v zadnjem ietu se je iz bank odiiia več kot miiijarda evrov depozitov in ukrepanje je biio nujno. Sicer pa je biia raziaščena tudi država, Je da je v drugem koraku Jastniško vstopiia v banke. Tudi sama imam v družini nekoga, ki je v NKBM izgubil vse živijenjske prihranke," je na vprašanje nekdanjega maiega delničarja Nove KBM Stanisiava Zajška, zakaj so biii kaznovani maii deiničarji bank, uprave in nadzorni sveti bank pa ne, odgovorila viceguvernerka Banke Slovenije Stanisiava Zadravec Capriroio. Zajšek je pridal, da dokler odgovornost ne bo dobila imena in priimka, bo celotna država plavala v kalnem. Marko Goiob, nekdanji član nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), je dodal, da bi si lahko Slovenija z malo pogajalskega napora v Bruslju izpogajala tudi drugačne pogoje. Na Zajškovo trditev, da je treba najprej najti razloge za tako globoko krizo v Sloveniji, da bi jo lahko začeli zdraviti, je Golob odgovoril: "Ko smo v kontekstu krize postavljali vprašanje državnega lastništva bank, smo sesuli temelj, na katerem je temeljila boniteta slovenskih sistemskih bank, s tem celotnega bančnega sistema, gospodarstva in države kot celote. Govorimo o menedžerskih kreditih in bančnem neselektivnem kreditiranju, ne povemo pa, da je nekdo omogočil trikratno povečanje obsega kreditiranja v štirih letih, kar je norost. Ob tem, da je 80 odstotkov slabih terjatev izšlo iz poštenega biznisa. AUKN je dala več kot 20 ovadb, po dveh letih ni rešena niti ena. Pri Novi KBM smo potrebovali štiri mesece, da smo našli sodnika, ki ni bil z nikomer v takšnih ali drugačnih povezavah. Ko pa bo nekoč to raziskano in objavljeno, bo javnost šokirana. Razkrilo se bo, da so v te procese vpletene vse politične opcije." Konkretneje Marko Golob za Večer ni želel govoriti. In kaj lahko v prihodnje pričakujemo od bank? "Po dokapitalizaciji je bančni sistem dovolj stabilen in ima dovolj likvidnih sredstev, da podpre poslovno obetavna podjetja in projekte, a v prihodnje ne bo mogel kreditirati rasti toliko kot v preteklosti. Pri razvoju se bomo morali bolj zanašati na domače in tuje varčevanje. Rast bo morala biti v večji meri financirana z lastniškim kapitalom, sicer se nam bo lahko hitro ponovila potreba po dokapitalizacijah bank," je povedala viceguvernerka Stanislava Zadravec Capriroio. Razlog za šibko kreditno aktivnost bank vidi tudi na strani podjetij, ker povečanega investicijskega povpraševanja še ni zaznati. A**^ odstotkov slabih IJ m 1 terjatev je izšlo iz _T» 1 f poštenega biznisa, V^ J trdi Marko Golob Po dokapitalizaciji je bančni sistem dovolj stabilen in ima dovolj likvidnih sredstev, da podpre poslovno obetavna podjetja in projekte," je povedala viceguvernerka Stanislava Zadravec Capriroio. (Robert Balen)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 29. 05. 2014 
Stran: 6