Zakaj Petrol kot največji lastnik Istrabenza ni imenoval raje svojega predsednika uprave in s tem prevzel popolni nadzor nad upravljanjem Istrabenza, ki ga zadnje mesece obvladuje predsednik uprave NFD Holdinga Stane Valant, v Petrolu niso pojasnili. Cilj načrtovanega prevzema upravljanja Istrabenza je bil, da bi pospešili pogovore z bankami o sklenitvi zunajsodne poravnave. Tudi iz Istrabenza so sporočili, da bo Berločnikovo delo osredotočeno na aktivnosti pri pogajanjih z bankami upnicami. Drugo vprašanje pa je, v kolikšni meri bo lahko Berločnik vplival na upravljanje Skupine Istrabenz. V ozadju namere, da bi Istrabenz dobil vodstvo, ki bi mu Petrol in banke bolj zaupale kot sedanjemu, je bila namreč tudi želja po nadzoru nad porabo sredstev v Istrabenzu in njegovih hčerinskih družbah. V zadnjih mesecih se namreč krepijo namigi, da naj bi zlasti v odvisnih družbah, še posebno v tujini, prihajalo do odtekanja sredstev, nejasna usoda Istrabenza pa vodi v vse večjo agonijo poslovanja odvisnih družb, s prodajo katerih naj bi se na koncu poplačale banke upnice. Toda po zakonu o gospodarskih družbah ima prokurist le zastopniška pooblastila, ni pa nosilec funkcije vodenja poslov družbe, kot je to le uprava. Prokurist je namreč, pravno gledano, le pogodbeni zastopnik družbe, ki pa ima v primerjavi z drugimi pooblaščenci zelo široka zastopniška pooblastila. Medtem ko prokurist lahko zastopa družbo v razmerjih s tretjimi osebami, je uprava nosilec dveh temeljnih funkcij -je zakoniti zastopnik in ima poslovodno funkcijo. Prokurist torej nikoli in nikakor ni nad upravo, pristojen je le za zastopanje proti tretjim osebam, medtem ko ga prokura sama po sebi ne pooblašča za vodenje dnevnih poslov. Zato je ključno vprašanje, ali bo na primer Berločnik lahko zahteval sklic skupščin odvisnih družb in zahteval menjavo nadzornikov oziroma upravnih odborov. Po trditvah naših virov naj bi si v upravi Petrola premislili zato, ker ne želijo sami, torej brez bank, prevzemati odgovornost za upravljanje Istrabenza. S tem ko so najprej prevzeli večino v nadzornem svetu in sedaj še imenovali prokurista, naj bi bankam pokazali, da lahko, če se bodo tako dogovorili, zamenjajo tudi celotno upravo. Danes bo nadzorni svet Petrola nadaljeval minuli teden prekinjeno sejo (prekinjena je bila ravno zaradi današnje seje nadzornega sveta Istrabenza) . Po naših informacijah naj bi se seznanili z odgovorom bank, ki so zavrnile Petrolov predlog za odkup terjatev Istrabenza s 25-odstotnim diskontom. Tako naj bi ponovno stekla pogajanja o predlogu prostovoljne poravnave, ki naj bi prinesla tudi za Petrol sprejemljive pogoje. Banke in lastniki morajo do 7. novembra sodišču predložiti nov načrt finančnega prestrukturiranja, sicer bo v začetku decembra potekalo glasovanje o sedanjem načrtu, s katerim pa se najmanj tri banke ne strinjajo. V primernost načrta je treba prepričati naj manj upnike, ki imajo skupno najmanj 60 odstotkov terjatev, sicer bo Istrabenz končal v stečaju. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevniki. si Zaradi dividend Istrabenz z manjšo tekočo izgubo Istrabenz je od aprila do julija ustvaril več kot 21 milijonov evrov izgube, in sicer večino iz naslova obresti za najeta posojila, ki znašajo tri milijone evrov na mesec. Avgusta je ustvaril 2,2 milijona evrov mesečne izgube, v septembru pa 209.000 evrov, izguba v teh dveh mesecih pa se je zmanjšala zlasti na račun prejetih prihodkov od dividend. Po neuradnih informacijah Istrabenz še vedno ni dobil skoraj pet milijonov evrov dividend, ki jih mora Droga Kolinska izplačati do konca meseca. Upravitelj prisilne poravnave Boris Dolamič je v rednem poročilu med drugim zapisal, da se je z upravo Istrabenza dogovoril, da bo Istrabenz poravnaval svoja plačila le prek računa pri Banki Koper, s katero je podpisal poseben dogovor o načinu soglašanja k plačilom.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 10. 2009
Stran: 23