Kanal A, 4.11.2009
UROŠ SLAK (voditelj): Pa gremo k bogatim Slovencem. Pa ne k Mirku Tušu, ki je tudi letos prvi na lestvici najbogatejših revije Menedžer in se kdaj pa kdaj pojavi v javnosti, ampak tistim z lestvice, ki niso ravno pogosto v slovenskih medijih in jih na cesti prav težko prepoznamo. A svojih domovanj, posejanih na bolj ali manj prestižnih mestih po vsej domovini, ne morejo skriti. Tale romantične rezidenca tik ob Blejskem jezeru je last Igorja Laha, z nekaj več kot 240 milijoni evrov, drugega najbogatejšega Slovenca, poslovneža, ki je obogatel s privatizacijskim certifikati in pri tem v likvidacijo poslal številna domača podjetja, tudi več kot 130 let staro družbo Lik Vrhnika, ki naj bi bila žrtev Lahovih nepremičninskih apetitov, pa Kli Logatec in mnoge druge.
Zapomnili si ga bodo tudi mali delničarji, ki jih je iztisnil iz družbe Liv Naložbe.
MIRKO MAYER (novinar): Na obali Blejskega jezera stoji rustikalna Vila Prešeren, zgrajena v 19. stoletju. Po lanski obnovi dežela prestiža, šampanjca, cigar in pridušenih šansonov. Last več kot 50 milijonov težkega Bahtija Bajrovića, prvega človeka modnega imperija Sportina, a že dolgo niso samo oblačila, pač pa tudi hoteli. Hotel Krim v središču Bleda in nekoliko odmaknjeni Hotel Ribno. Vse v Bajrovićevi lasti. Tisto kar preseneča je njegova vloga v poskusu prevzema koprskega Istrabenza, Sportina naj bi tako Igorju Bavčarju pomagala pri zbiranju začetnega kapitala. A Bajrovića danes po tem ne moremo vprašati. Pregrešno drago domovanje ob našem obisku sameva. Še to, modni magnat je od države za 50 let najel celo protokolarno Vilo Bled in prav Vilo Bled si iz praga zasanjane gozdne lepotice čez jezero ogleduje Igor Lah. Njegovo poslovno pot v reviji Manager opisujejo z besedami… «nenavadne transakcije, izrivanje malih delničarjev, selitev premoženja iz enega v drugo podjetja ter na koncu v davčne oaze.« Romantično in staro se meša z moderno arhitekturo in umetnostjo. Jesenski prizori na Veslaški promenadi 10 so zares kolosalni. Moža, ki se je obtožb o izčrpavanju privatizacijskih skladov, na sodišču branil z argumentom, da gre samo za davčno utajo, ne najdemo. In če mislite da je to orientalski dvorec iz 1001 noči, ne, gre za Opekarniško ulico 18a v Radomljah in v tem monstrumu živi sedmi najbogatejši Slovenec, kosovski Albanec Hetem Ramadani, posrednik pri trgovini z naftnimi derivati. V njegovem udobju dane uživa le varnostnik.
SLAK: Takšne in podobne zgodbe, kot ste jih videli v prispevku, slovenski eliti gotovo ne morejo biti v ponos. Iz meseca v mesec vse več ljudi verjame, da lahko pri nas uspeš le z dobrimi zvezami, prijateljskimi, sorodstvenimi in seveda političnimi. A obstajajo izjeme, Gabrijel in Petra Rejc na primer. Očeta in hčerko z 68 milijoni evrov premoženja najdemo na sedmem mestu lestvice. Obogatela sta v Nemčiji. Njuno podjetje Efaflex z 800 zaposlenimi, je danes multinacionalka na področju hidrotekočih dvižnih vrat. Recept pravita je delo, delo in še enkrat delo. V slovenski prestolnici sta ohranila le del svojega podjetja in to kar najpomembnejši del, to je razvoj. Proizvodnjo imata na cenejši Češki, sedež družbe pa na Bavarskem in tam smo jo dobili tudi preko telefona. Petra Rejca nam je povedala.
PETRA REJC (lastnica): Delavnik se ni nehal ko si prišel domov, ampak si še doma nadaljeval. Odkar jaz pomnim, odkar je ta firma. In v bistvu jaz sem rasla s to firmo gor, tako kot je jasno, oče jo je gor postavil, kakor je tudi on z njo gor rasle konec koncev.
SLAK: Mirko in koliko je na tej lestvici še podobnih družin kot je Rejčeva?
MAYER: Ja, naše družinsko podjetništvo je iz leta v leto bolj prodorno, bolje zastopano. Tako sem na lestvici stotih najbogatejših naštel d32 takšnih, ki prihajajo iz družinskih podjetij. Med njimi, to je treba priznati, je marsikaj tudi tistih, ki jezdijo na valovih političnih povezav, pa različnih drugih finančnih špekulacij. So pa vmes tudi prave klasične zgodbe o uspehu.
SLAK: Mirko hvala.
Medij: Kanal A
Avtorji: Mayer Mirko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 04. 11. 2009
Termin: 18:00
Trajanje:4