Poskus umora na avtocesti. Nekdaj prvi sindikalist Splošne plovbe opisuje, kako ga je zaradi vedenja o lastninjenju Splošne plovbe bel audi hotel zriniti s ceste. Le po sreči je ušel smrtonosni pasti. Pahorjeva vlada ta nevarni dokument skriva pred javnostjo, češ da bi razkritje »povzročilo motnje pri delovanje organa«. Drago Kos govori o »razlogih za sum, da so bila pri poslovanju vlade storjena kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti«. Igor Šoltes trdi, da je vlada po oceni računskega sodišča pri prodaji Splošne plovbe ravnala netransparentno in neučinkovito ... Tega se ne prodaja Prava kriminalka torej! Iz zapora nam piše Srečko Prijatelj, ker ga je šef Splošne plovbe Egon Bandelj tožil, pa tožbo umaknil le dan pred zaslišanjem, češ da je že tako v dovolj veliki stiski: »Bandelj je prek svojega odvetnika, ki je soprog predsednice Višjega sodišča v Kopru, to storil iz zelo preračunljivih vzrokov. Tako mu je bilo svetovano. Odvetnik je tudi pravni zastopnik Petra Doehleja, ki je novi lastnik Splošne plovbe... Na sojenjubi prebrali tajni zapisnik Janševe vlade, ki govori o spornih poslih in velikih goljufijah, ki so storjene v korist posameznikov in skrbijo mnoge politike v koaliciji in opoziciji. Policija, tožilstvo in tudi sodišče v Kopru so v tem primeru na strani kriminala in politike, ki ta kriminalna dejanja vodi neovirano tudi danes.« Temu mnenju se pridružuje njegov strankarski šef Zmago Jelinčič in dodaja: »Noben medij ne poroča o Splošni plovbi, kar me napeljuje na misel, da imajo vsi mediji prepoved poročanja o Splošni plovbi.« Ne bo držalo, Zmago! Nedeljski dnevnik je o tej čudni prodaji od leta 2007 objavil sedem člankov. Patnck Vlačič je prodajo takrat takole ocenil: »Splošna plovba je naš največji ladjar. Zgradili smo jo sami, z lastnim znanjem, zdaj so jo prodali tujcem. Bil sem za to, da ostane v slovenskih rokah, da med drugim ne bi šlo v nič toliko bogatega znanja, tudi onega, ki ga kuje naša šola. Naši pomorščaki niso kar tako, v svetu uživajo velik ugled. Splošni plovbi je država omogočila kar nekaj olajšav, jo sanirala, reševala izgub. Prav bi bilo, da bi hkrati rekla - naj vam bo, a pluli boste pod zastavo države, ki vas vleče iz vode. Tole s Splošno plovbo ni prav in je žalostno! Tudi Luka Koper je zrasla z domačim delom, denarjem in znanjem. Dohitela in celo prehitela je mnoge primerljive luke. Takšne infrastrukture se ne prodaja, sploh pa ne tujcem!« Hobotnica Po razkritju zaupnega magnetogramasseje vlade, ki jo jevodil Janez Janša, finančni minister pa je bil Andrej Bajuk, je Janša nekaj let star magnetogram ročno označil za predvolilni konstrukt. Mi smo tako Bajuku kot Janši še pred prodajo zaman pošiljali vprašanja, ki so bila sama po sebi dovolj tehtna opozorila. In posledice? »Doslej smo navzven bolj kazali, kako se borimo za morsko mejo, kot pa da bi pokazali, da smo pomorska država. Naše ladje plujejo pod tujimi zastavami, čeprav nosijo slovenska imena in so na njih slovenski mornarji,« je pribila naša obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Solastnik Splošne plovbe Peter Mahnič nam je tik pred prodajo zaupal: »Nemški ladjar in skupina v Splošni plovbi, ki je močno povezana z deli politike, skuša spraviti podjetje v tuje roke. Brez vsake potrebe in z zelo nevarnimi posledicami. Na resnost zgodbe kaže že to, kako daleč so pripravljeni iti njeni igralci. Če spravijo Splošno plovbo v nemške roke, s tem nekateri res zbrišejo sledi svojih starih in tekočih grehov, ki se jih da meriti v milijonih dolarjev. Za ta denar pa so mnogi pripravljeni narediti vse, res prav vse!« Vodstvo sindikata pomorščakov se je uprlo, češ da je prevzem Splošne plovbe nepregleden, škodljiv, tudi finančno škodljiv. Ročno so ga odstrelili, sindikalisti so trdili, da le zaradi upora proti poslu Janša-Bajuk. Okoli Splošne plovbe se je izrisala široka in zapletena mreža povezanih podjetij, ki jo je obvladalo nekaj posameznikov. Zato so jo poimenovali hobotnica. Oblast samostojne Slovenije se je zavedla pomena SP in odločila se je za njeno sanacijo. Račun je kajpak izstavila nam, davkoplačevalcem, a se je SP leta 1999 spet znašla na robu bankrota. Blizu definiciji mafije Takrat je v njeno lastništvo stopilo podjetje Mercata Petra Mahniča, a je v boju za nakup državnega deleža v Splošni plovbi zmagal njen nemški partner Peter Doehle. Pomorska družba pooblaščenka je zrasla na plečih malih delničarjev iz naslova neizplačanih plač, a je prišla v roke Nemcu. Ta je ustanovil družbo v Švici, ta novo družbo v Sloveniji, ki prave lastnike in prave interese skrije pod milo zveneče domače ime Istrainvest. Nemec je z notranjo pomočjo pridobil 51 -odstotno lastništvo Pomorske družbe, ta petino Splošne plovbe, mikaven je bil še delež države. Vmešala se je visoka politika. Ker je šlo za pomemben lastniški delež države in za vroče razprave o nacionalnem interesu, smo o zapletih s prodajo Splošne plovbe vprašali Janeza Janšo. Njegov kabinet nam je odgovoril, da so za mnenje zaprosili ministrstvo za finance, ki je bilo kratko: »Družbi SOD in KAD morata morebitno prodajo finančne naložbe Splošna plovba izvesti transparentno, konkurenčno in realizirati čim večjo kupnino ter izpolnitev dodatnih pogojev.« Mahnič je bil besen: »Dražba je le farsa, sploh nima smisla. Niti pregleda poslovanja nam nočejo omogočiti. Izvajajo očitne nepravilnosti in kršitve zakona. Delničarji smo zaradi takih dejanj zelo zaskrbljeni in smo predlagali odpoklic obeh članov nadzornega sveta. Naša zahteva ni bila upoštevana, kar je nova očitna kršitev zakona. Obstaja tudi utemeljen sum ponarejanje listin.« Peter Mahnič je vse skupaj takole zabelil: »Opažam nevarne in prodorne lobije. Če spravijo Splošno plovbo v nemške roke, s tem nekateri res zbrišejo sledi svojih starih in tekočih grehov, ki se jih da meriti v milijonih dolarjev. Za ta denar so mnogi pripravljeni narediti vse! Tu sva blizu definiciji mafije.« V prihodnji številki bomo pokukali v skrivnostni magnetogram Janševe vlade, ki ga tako trdovratno skriva Pahorjeva vlada. Le zakaj? ■ Poskus vloma, umora ... Zakaj sta Janša in Bajuk ravnala tako, kot sta, kdo in kakšne koristi je imel od tega sumljivega posla? Tako se je vprašalo računsko sodišče, še pred njim pa Drago Kos v protikorupcijski komisiji. Dobesedni prepis pogovora na vladi, ki naj bi bil močno obremenilen za nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka in Janeza Janšo, je pred tremi leti odstopil ministrstvu za notranje zadeve, generalni policijski upravi in upravi kriminalistične policije. Marko Mencin, direktor Finančne družbe Mercata in eden tistih, ki so magnetogram Janševe vlade videli, pravi, da preživlja nočno moro. O načinu, kako je bila Splošna plovba prodana nemškemu ladjarju in o vpletenosti bivše vlade da ve več, kot bi smel, in zato so mu že vlomili v hišo. Policijski zapisnik priča o izkušnji bivšega prvega sindikalista Splošne plovbe, ki da so ga zaradi tega posla skušali izriniti z avtoceste ... Tožilstvo že od leta 2007 razpolaga z vso potrebno dokumentacijo glede prodaje Splošne plovbe, kar postavlja novo vprašanje - le kdo zavlačuje postopke čez vsako razumno mejo, saj mora po državno tožilskem redu tožilec tudi v najtežjih primerih odločiti v 90 dneh od vložene ovadbe? »Za tisto, kar sem za Nedeljski dnevnik o Splošni plovbi že povedal, sem fasal dve tožbi, vsako po 500.000 evrov. Nova uprava je tožbo takoj umaknila, stara pa kasneje, ko sem jo zgolj z njenimi lastnimi dokumenti razkrinkaval na obravnavah. Niti ene svoje besedice mi ni bilo treba primakniti. Ne čudi me, da je Bandelj zdaj umaknil še tožbo proti Prijatelju. Ta bi ga na sodišču sesul. Ko sem pričal na računskem sodišču, sem jim zaprl sapo. Janševo vlado sem namreč pohvalil, da je ta posel speljala vrhunsko transparentno - in res ga je, tako nesramno predrzno, da se ji niti skrivati ni zdelo vredno.« ► Peter Mahnič, solastnik Splošne plovbe: !► IgorŠoltes, predsednik računskega sodišča: »S prodajo skoraj 30 odstotkov Splošne plovbe, s katero je leta 2007 edini slovenski ladjar končal v nemških rokah, se bo poslej ukvarjalo tožilstvo!« > Patrick Vlačič, PROMETNI MINISTER: »Pravzaprav niti nimam kaj dodati temu, kar sem rekel takrat Stojim za tem!« Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe: »Od prodaje leta 2007 do danes je Splošna plovba dosegla izjemne rezultate, v letu 2009 so imeli vsi hrvaški ladjarji skupaj manjši dobiček kot Splošna plovba. Poleg visokih dobičkov je obnovila floto, povprečna starost ladij se je znižala za deset let, zadolženost je optimalna, dolgovi so več kot po} manjši od sredstev, likvidnost je visoka, s plačili obveznosti ne zamujamo niti en dan, plače so dobre. Žal nam nekateri vztrajno poizkušajo okrniti ugled v slovenskih medijih. O dogodkih, ki jih navajate, ne vem nič, razen iz medijev, kar pa vedno ne drži. Nimam vladnega magnetograma o prodaji, ki je zaupen dokument. Če merite na poskus vloma pri direktorju Mercate Marku Mencinu, o tem ne vem nič, razen kar je bilo objavljeno. Da ne bi še naprej mistično iskali avtorja in vzrokov domnevnega poskusa vloma, vam lahko zatrdim, da jaz nisem poskušal vlomiti, niti tega nisem komu naročil. Prav tako iz medijev sem izvedel, da je avto domnevno poizkušal izriniti s ceste našega bivšega sindikalista, ki je zdaj v službi v Londonu. Lahko zatrdim, da nisem poizkušal izriniti sindikalista s ceste, niti tega nisem nikomur naročil. Tožbo proti Srečku Prijatelju pa sem umaknil iz razlogov, ki sem jih že pojasnil. Država se je premišljeno odločila, da ne bo v prodaji nastopala skupaj z Banko Koper, temveč bo delež od Banke Koper odkupila. Svoj delež je prenesla na SOD. Ko je Banka Koper prodajala 21 % delež Splošne plovbe za 16 mio USD, sta SOD in KAD izkoristila možnost predkupne pravice po družbeni pogodbi in skupaj odkupila polovico deleža Banke Koper za 8 mio USD. S tem nakupom je država prek paradržavnih skladov ponovno pridobila večinski delež 54,7013 °/o v podjetju Splošna plovba. KAD in SOD sta leta 2007 prodala 29,6513 % delež Splošne plovbe na javni dražbi za 55,5 mio EUR. Hkrati sta paradržavna sklada v podjetju ohranila kontrolni delež - 25,05 % in si zagotovila možnost prodaje kontrolnega deleža do leta 2012 po enaki ceni za odstotek kot sta jo dosegla na dražbi, povišani za 6% letne obresti. KAD in SOD sta na kupca prenesla še poroštvo za kredit, ki ga je imela Splošna plovba pri Banki Koper v vrednosti 12.946.491,52 EUR, na dan 30. junija 2007. Država je za prodajo 29,6513 % deleža Splošne plovbe iztržila veliko več, kot bi iztržila, če bi svoj delež prodajala skupaj z Banko Koper. SOD in KAD sta pri prodaji deležev Splošne plovbe dosegla trikrat višjo ceno kot Banka Koper. Odločitev države je bila pravilna. Ne morem pa trditi, da je bila tako učinkovita prva faza privatizacije Splošne plovbe, ki jo je država izvedla leta 2000, ko so bile tržne razmere v ladjarstvu neugodne. Vrednost skupine Splošna plovba je bila nizka. Kljub temu je država v nepravem času in po nepotrebnem prodala delež pidom (Mercati) prepoceni. Ob tem je pozabila, da je nekaj let pred tem za sanacijo Splošne plovbe porabila 75 mio USD davkoplačevalskega denarja. S to odločitvijo je država v Splošni plovbi leta 2000 izgubila večinski delež. Verjamem, kljub vašim dosedanjim člankom, da želite pošteno in pravično prikazati poslovanje Splošne plovbe, zato vam tudi dajem gornje obrazložitve.« Pošteno in pravično

Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Brajer Ciril
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Tema tedna
Datum: 24. 10. 2010 
Stran: 3