V Sloveniji prave demokracije ni, ker so nam elite, kot se temu reče v sociološkem in politološkem žargonu, državo preprosto ugrabile. Pod težo te ugrabitve j ečij o »mali« ljudje, potrošniki, delavci, mali delničarji. Pa ne samo ti. Tudi podjetniki in direktorji, ki elitam plačujejo vse večje dajatve, preprosto več ne vedo, kako naj normalna podjetja v Sloveniji sploh še poslujejo, saj jih vsakokratna oblast preseneti s kako novo trošarino, zaradi česar Slovenija postaja vse manj konkurenčna. Državo so ugrabili tudi bolnikom, ki nimajo možnosti se iti operirat denimo v Švico. In tako naprej. Državo so nam ugrabili tisti, ki prek (para)državnih podjetij in neformalnih mrež ustvarjajo velike rente, to so ljudje, ki so blizu vsakokratni oblasti oziroma pri koritu. Gre za mlade ali stare politične »podjetnike«, zvečinoma leve provinience, pa tudi tako imenovani desni politični podjetniki so vse prej kot imuni proti skušnjavi, kako si s tujim denarjem čim bolj odebeliti svoje račune. Če kaj zaškripa, se polastiš zakonodajnih, izvršnih in sodnih instrumentov, jih instrumentaliziraš v svojo političnno ali gmotno korist. Nekateri medij i sicer vreščijo, a koga to sploh še briga? Le redki so uradniki in nadzorniki, ki imajo pogum svojo funkcijo izvaj ati v skladu s predpisi, v dobri veri in v korist vseh državljanov. Kaj nam pa morejo, se glasi himna sodobnega slovenskega političnega podjetništva. Zdi se, daje gospodarska kriza vse skupaj še poslabšala. Gotovo, je pa verjetno res predvsem to, da tudi pred krizo ni bilo kaj dosti drugače, le pomanjkanje denarja je na dan naplavilo vso umazanijo, ki se je nabirala na dnu slovenskega jezera. Vse skupaj je postala precej depresivna in plitva grškorimska kloaka, kjer smo izjemno ležerni do vsega, kar naj bi bilo moralno. V Sloveniji smo padli na izpitu iz podjetniškega in javnega upravljanja. Elitni pravniki so pisali predpise za svoje elitne politične podjetnike, elitni akademski razlagalci predpisov so te razlagali v korist svojih politično-podjetniških dobrotnikov oziroma nalogodajalcev, monopolisti z vseh področij so tako lahko ožemali in še naprej ožemajo vse po vrsti. Kje je izhod? Krizaje je za proces pridobivanja države nazaj dvorezni meč. Upamo lahko, da bo političnim podjetnikom pomanjkanje denarja dokončno odtegnilo kisik in da bodo prazni prostor zasedli podjetniki in menedžerji, ki svoje izdelke in storitve umno, z veliko truda in znanja prodajajo na trgu, in politiki neke nove generacije. Upamo, da ne bodo zmagali izpeti političnopodjetniški »catch the cash« populisti in graditelji potemkinovih piramidnih shem. Za podjetnike in nove politike seje vredno bojevati. Tudi ta boj nam lahko lajša pot skozi krizo. Če poznaš cilj, je pot lahko krajša in vedrejša; če ga ne, si tam, kjer si, obsojen na vegetiranje - čakajoč, da te odnese. •

Medij: Finance
Avtorji: Franki Petr
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 25. 08. 2010
Stran: 2