Maja Grgič Potem ko sta prvo- in drugostopenjsko sodišče zahtevi DPR za zamenjavo delnic Slovenske industrije jekla - Sij za 20-odstotna deleža v hčerinskih družbah Metal in Noži ugodila, je vrhovno sodišče to zahtevo zavrnilo. DPR bi (in še bo) to lahko na podlagi zakona o privatizaciji železarn iz leta 1998 od Sija zahteval, če bi šlo za prodajo omenjenih hčerinskih družb, je menilo vrhovno sodišče. Ker pa se je država leta 2007 odločila privatiziraft krovno družbo, torej Sij, DPR do omenjenih deležev po mnenju vrhovnega sodišča ni upravičen. Te deleže bo lahko terjal le v primeru prodaje Metala in Nožev, cesar pa Sij za zdaj ne namerava. Direktorica DPR Kristina Slavič je za Delo potrdila, da je nadzorni svet podprl vložitev pritožbe na ustavno sodišče. »Prepričani smo, da imamo pravico do teh deležev,« je dejala Slavičeva. Dodala je, da vrhovno sodišče v svoji razsodbi ni upoštevalo vseh okoliščin, saj se je sklicevalo le na zakon o privatizaciji železarn, medtem ko ni upoštevalo načela pravičnosti. Naj spomnimo, da je vrhovno sodišče v svoji sodbi zapisalo, da je načelo vestnosti in poštenja nujno dopolnilo k nepopolni zakonski ali pogodbeni ureditvi, da pa to sodnika ne pooblašča, da v posameznih primerih ravna prosto po pravičnem občutku. Šli bodo do Strasbourga Sedanji in nekdanji zaposleni omenjene deleže v Metalu in Nožih terjajo iz lastniških certifikatov in premalo izplačanih plač na začetku 90. let, ki so jih pozneje konvertirali v delnice Sija. Če jim tudi na ustavnem sodišču ne bo uspelo, bodo pravico iskali še na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, pravi Slavičeva. Hkrati bodo vztrajali pri odškodninski tožbi za omenjene deleže v višini 115 milijonov evrov. K obravnavi tega zahtevka napotuje tudi omenjena sodba vrhovnega sodišča. Za Sij, ki ga DPR toži, je zgodba končana. »Sodba je pravnomočna in za nas je ta zadeva končana. DPR ima seveda možnost, da nadaljuje vlaganje podrednih zahtevkov na prvostopenjskem sodišču, vendar so ti po moji oceni brezpredmetni, zastarani in že v osnovi povsem neutemeljeni. Potemtakem torej tudi zunajsodnega dogovora ne more biti,« je pred kratkim za Delo povedal predsednik uprave Sija Tibor Simonka. O možnosti odkupa 11.468 delnic Sija, ki jih ima v lasti DPR, po privatizacijski ceni 190,73 evra za delnico, pa je dejal, da »časi niso najbolj rožnati za odkupovanje deležev in take naložbe nimajo enake teže oziroma prioritete kot, na primer, naložbe v razvoj, tehnologijo in nove trge«. ¥ OSMIH MESICIH SLABŠI ICOT LAN! Družbe Sija so po prvih ocenah v osmih mesecih letos prodale 451.00G ton izdelkov oziroma devet odstotkov manj kot lani in ustvarile 559 milijonov evrov prodajnih prihodkov, kar je 11 odstotkov manj kot lani Noži Ravne so s 1143 prodanimi tonami presegli lanske rezultate v tem obdobju, Metal pa s 46.606 tonami za desetino zaostaja za lansko koli činsko prodajo.

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 30. 10. 2013 
Stran: 9