za male delničarje pa je daleč najbolj sporna neprimerna odstavitev Šrota; namesto, da bi nadzorni svet na podlagi lastnih ugotovitev in revizije predlagal odškodninsko tožbo zoper Šrota, ga je ob odhodu celo nagradil s 125.000 evri. Očitanih grehov je res preveč, zagotovo pa bi se našel še kakšen, zato je Tone Turnšek raje odstopil, in čeprav so mu mali delničarji, med katerimi izstopata Rajko Stankovič kot predsednik Društva malih delničarjev in Stojan Auer kot podpredsednik Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev, že napovedali ugotavljanje odškodninske odgovornosti, si Turnšek lahko oddahne. Njegovega imena namreč ni na seznamu kazensko ovadenih, na katerem so poleg Boška Šrota direktorji Kolonela, Centra Naložb in Infond Holdinga; najbolj slavni slamnati bogatašinji Danieli Rakovič delata družbo še Matjaž Rutar in Saša Fajs. Iskanje obsežne dokumentacije o poslih, ki so povezani z lastninjenjem Pivovarne, ko jo je še vodil Boško Šrot, je bilo sicer opravljeno že lani poleti, zoper ovadene pa poteka predkazenski postopek na tožilstvu. Je potem sploh kaj čudnega, da Turnšek iz Pivovarne Laško sploh ne odhaja s slabimi občutki in da ni na nikogar prav nič jezen, kot je dejal, ob svojem odstopu. Zanj je še vedno »vse v redu,« saj bo po odstopu s funkcije prvega nadzornika do julija še vedno član nadzornega sveta. Skoraj hkrati z odstopom je z »ekspresno volilno skupščino in popolno podporo delegatov« znova prevzel naloge prvega človeka celjskega rokometnega kluba. Kaj je torej lepšega kot vračanje k »ljubezni,« ki si je v času, ko je Turnšek vodil rokometni klub in hkrati že tlakoval pot svojemu izbrancu Bošku Šrotu, nadela lovoriko evropskega prvaka. Kot upokojenec, ki rad prijateljuje z Zoranom Jankovičem, Franjem Bohincem in Igorjem Bavčarjem, je aktiven tudi v Kučanovem forumu 21. Zanj to ni politična stranka, še manj Kučanov klan, temveč družba uglednih kulturnikov in gospodarstvenikov, med katerimi je tudi njegov največji in dolgoletni prijatelj, sošolec in celo sosed Jože Stanič. Da sta bila izjemno povezana, dokazuje njuna predaja nasledstva. Ko seje Turnšek po končani diplomi prve stopnje na Biotehniški fakulteti šele uveljavljal kot tehnolog, vodja proizvodnje in tehnični direktor v Pivovarni Laško je bil namreč Stanič že njen glavni direktor. Po njegovem odhodu na vodstveno funkcijo v Gorenje je bil Turnšek leta 1980 nemudoma določen za njegovega naslednika, dokler ni petnajst let pozneje zaupal najbolj odgovorne naloge družbe Bošku Šrotu. Ta je bil izbran, ker je, kot je nekoč dejal Turnšek, »znal gledati na nekatere stvari bolj napredno in bolj moderno«. BISERKAKARNEŽACERJAK Izjave o Tonetu Turnšku: ANDRIJANA STARINA KOSEM, NEKDANJA PRVA NAZORNICA DELA: »Težko kar koli komentiram, saj nimam nobenih informacij, sem pa prepričana, da Turnšek ni odstopil prostovoljno. Na splošno njegovo celotno obdobje delovanja ocenjujem negativno, saj je bil ves čas nekonsistenten.« BOSKO SROT, NEKDANJI PREDSEDNIK UPRAVE PIVOVARNE LAŠKO: Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o Tonetu Turnšku kot nekdanjem predsedniku uprave in kaj meni o njegovem odstopu s funkcije predsednika nadzornega sveta, je le odvrnil, da ne želi sodelovati v naši anketi. MILAN KUČAN, BIVŠI PREDSEDNIK DRŽAVE IN PREDSEDNIK FORUMA 21: Ko smo ga vprašali, kaj meni o odstopu svojega prijatelja Toneta Turnška s funkcije predsednika nadzornega sveta Pivovarne Laško, nam je najprej zastavil vprašanje: »Kako veste, daje moj prijatelj?« Dodal je, da s tem seveda ni hotel reči, da Turnšek ni njegov prijatelj, sicer pa o njem ne želi dajati izjav.

Medij: Reporter
Avtorji: Karneža Cerjak Biserka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Periskop
Datum: 03. 05. 2010
Stran: 15